FinD - Novice - Ustavna komisija DZ imenovala strokovno komisijo za primer NLB
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

27.3.2018

Ustavna komisija DZ imenovala strokovno komisijo za primer NLB

Ljubljana, 26. marca (STA) - Ustavna komisija DZ je začela postopke za dopolnitev ustavnega zakona, po katerem bi dodatno zaščitili slovensko premoženje v NLB. Imenovala je strokovno komisijo, ki mora v osmih dneh zanjo pripraviti mnenje o predlogu ter odgovoriti na odprte pravne dileme. Nato je sejo prekinila.

Predlog za dopolnitev ustavnega zakona sta pripravili SDS in NSi. Po njem NLB ne sme izplačevati zahtevkov iz pravnomočnih sodb hrvaških sodišč glede prenesenih deviznih vlog. Če bi prišlo do izvršb oz. zaplembe premoženja NLB na Hrvaškem, bi Slovenija sprožila kompenzacijske ukrepe z izterjavo premoženja od hrvaških družb v večinski državni lasti prek slovenske finančne uprave.

Na pravne dileme, ki izhajajo iz predloga, bodo odgovarjali France Arhar, Rado Pezdir, Dominika Švarc Pipan, Gorazd Podbevšek in Drago Zadergal. To so strokovnjaki, ki so jih v strokovno komisijo po informacijah iz DZ predlagali SMC, NSi, SD, stranka Alenka Bratušek in SDS. Predlogov nista posredovali DeSUS in Levica.

Navzoči na današnji seji ustavne komisije so ocenili, da se postopke za dopolnitev ustavnega zakona da izpeljati pred parlamentarnimi volitvami. Vsi, razen Levice, so se tudi strinjali, da je nekaj proti nezakonitim ravnanjem Hrvaške treba storiti ter da je ustavni zakon ena od poti, ki vodijo do cilja, to je zaščita državnega premoženja v obliki kapitalske naložbe v NLB.

"Predlog vlagamo, ker to pomeni dodatno zaščito, saj že sedanji pravni okvir ne omogoča tovrstnih dejanj hrvaških sodišč. Je pa treba v političnem smislu poudariti, da slovenskega premoženja ne damo," je pojasnil Andrej Šircelj (SDS). Izrazil je upanje, da bo DZ dosegel čim večje politično soglasje: "Da bomo o tem odločili državotvorno, ker so rešitve vitalnega pomena za nadaljnji obstoj in razvoj slovenske države."

Jernej Vrtovec (NSi) je dodal, da je ta predlog v tem trenutku "edina protibolečinska tableta", ki jo ima država. "Ima določene pravne posledice, morebitne pravne dileme je treba skozi postopek razrešiti," je dejal in poudaril: "Zakon mora biti jasen signal slovenske politike, da mislimo resno."

Vlada je na predlog danes sprejela mnenje. "Vlada pozdravlja namene in cilje predlaganega ustavnega zakona," je povedal premier, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar. Kot je povzela ministrica za finance Mateja Vraničar Erman, vlada ocenjuje, da je treba državno premoženje zaščititi pred nezakonitimi izvršbami, a da se ji je ob pregledu predloga postavila vrsta ustavnopravnih strokovnih vprašanj.

Ponovila sta, da predlog ne daje dejanske zaščite za NLB, če bi prišlo do izterjav. "Iščemo ukrepe, kako demotivirati Hrvaško za takšna protipravna dejanja," je zagotovil Cerar. Vraničar Ermanova pa je pred začetkom seje ustavne komisije povedala, da predlog za zaščito NLB usklajujejo z Evropsko komisijo, saj mora biti v skladu z evropskim pravom na področju državnih pomoči.

Z njo potekajo tako pogovori glede privatizacije NLB kot o tem, kako nasloviti to vprašanje. "Verjamem, da bo za obe vprašanji rešitev treba poiskati hkrati. Predlog za spremembo zavez je bil komisiji posredovan, ko je vlada še imela polna pooblastila. Kako daleč lahko gredo pogovori, bo odvisno od skupne odločitve vlade, v tistem trenutku pa bo tudi služba vlade za zakonodajo morala podati stališče, ali je to še v skladu s tekočimi posli," je dodala.

Predlog za začetek postopka za dopolnitev ustavnega zakona so podprli vsi, razen Levice. "Verjamemo, da je na ta način treba zaščititi poskus zlorabe prava," je povedala Simona Kustec Lipicer (SMC). "Treba pa je razmisliti, kako, da ne bomo naredili škode," je menil Matjaž Han (SD). "Postopek bomo podprli, ker ne podpiramo politike izsiljevanja in plenjenja slovenskega premoženja," je dodala Marjana Kotnik Poropat (DeSUS).

Nepovezana poslanka Alenka Bratušek je znova opozorila, da predlog ustavnega zakona edina rešitev, ki je na mizi. "Če je najboljša rešitev, ne vem. A zakon je treba zapisati tako, da bo zadeva 'stala'," je menila. Nasprotno pa je ocenil Matej T. Vatovec (Levica), ki je dejal, da je že sedanja ureditev dovolj jasna in da dopolnilo "ne bo prisililo hrvaških sodišč, da spoštuje pravo, ker ga že sedaj ne".

"To je predstava za javnost in ni rešitev problema. Če bo Hrvaška izterjala sredstva iz NLB, bo Slovenija rubila hrvaško premoženje v Sloveniji - kaj bo vlada naredila, ko bo Hrvaška rubila slovensko premoženje na Hrvaškem, ki ga imajo slovenska podjetja tam dvakrat več?" se je vprašal. Predloga tako ne po njegovih besedah ne podpirajo, ker "nočemo pomagati pri tem, da bi se sprožila 'rubežna' vojna med Slovenijo in Hrvaško".

Njegov predlog, da bi bilo bolje predlagati direktna pogajanja s Hrvaško, je zavrnil zunanji minister in prvak DeSUS Karel Erjavec. "Odnosi s Hrvaško so vedno naporni, ker ne spoštujejo ne pravil ne dogovorov. Najti dogovor na podlagi mojih lastnih izkušenj ni mogoče," je dejal in povzel, kdo in kaj se je doslej že dogovoril s Hrvaško, pa tega ni spoštovala.

Po njegovem mnenju tako potrebujemo dopolnitev ustavnega zakona, da bo jasno, da NLB ne sme izpolniti nobene hrvaške sodbe. Kako naj se zaščiti premoženje na Hrvaškem, pa naj presodijo ustavnopravni strokovnjaki. Ti naj odgovorijo tudi na pravne dileme ob predlaganem kompenzacijskem ukrepu, da ne bo še večje škode.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar