FinD - Novice - Na javni tribuni opozorili na več vrst prekarizacije in delavske pravice
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

27.3.2018

Na javni tribuni opozorili na več vrst prekarizacije in delavske pravice

Ljubljana, 26. marca (STA) - Na javni tribuni Za dostojno delo v organizaciji Gibanja za dostojno delo in socialno družbo so udeleženci opozorili na prekarno delo in druge oblike, ki se opravljajo brez sklenjene pogodbe o zaposlitvi in ne zagotavljajo varnosti. Vsakokratna dejanja politike kažejo na to, da gre država načrtno v smeri prekarizacije, so prepričani v ZSSS.

"Danes se soočamo z revščino zaposlenih in prekarnih delavcev ter vseh samostojnih podjetnikov oz. tistih, ki sledijo družbeni anomaliji plačilne nediscipline. Priborjenih pravic iz dela ne morejo uveljavljati, ker jih ni," je poudarila predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje Anita Ogulin in dodala, da k njim po pomoč prihajajo neozdravljivi oz. resno bolni mladi starši.

Prepričana je, da so bile odločitve politike v preteklosti zelo napačne. "Pravice iz dela so zgodovina. Bile so priborjene, kako smo mogli ob vseh teh fleksibilnih oblikah dela dopustiti, da se kršijo," se je vprašala.

Da niso bile odločitve politike napačne, ampak namerne je prepričana predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič. "To je smer, v katero gre država. Obstajajo skupine, ki skušajo to prekarnost omejiti in preprečiti, pa vendarle na drugi strani, vsakokratna dejanja, tudi aktualne politike kažejo na to, da gremo načrtno v smeri prekarizacije, iz ljudi iztisniti čim več, jih obdržati čim dlje v zaposlitvi brez ustreznega plačila," je izpostavila.

Kot nov primer te politike je omenila novelo zakona o kmetijstvu, ki je uvedla novo obliko dela, ki mu Jerkičeva pravi kar "hlapec s. p.". Ker kmetje ne morejo zagotavljati izplačila za delo v sezoni tako, kot bi ga sicer morali, so si po njenih navedbah izmislili novo obliko civilne pogodbe, ko je delavec sicer na videz v delovnem razmerju. A to vendarle po mnenju Jerkičeve spominja na tiste čase, ko so ljudje stali v vrsti pred vrati, da je delodajalec zjutraj izbral, koga bo tisti dan zaposlil.

Predsednik Sindikata prekarcev Marko Funkl je pojasnil, zakaj je sindikat nastal. Začeli so kot gibanje za dostojno delo in vzpostavili sodelovanje z ZSSS, ker se jim zdi pomembno, da se združujejo in delajo skupaj. Kot rezultat tega je nastal Sindikat prekarcev, predvsem zato, ker so se številni ljudje na njih obračali, s konkretnimi težavami, da jih zastopajo na sodiščih itd.

"Naša ključna izziva sta združevati vse prekarce v sindikate zato, da se bodo postavili za svoje pravice in postali močna politična sila, ki bo lahko tudi z uporom pokazala, da niso samo delovna sila, ki je izkoriščena, temveč, da se lahko tudi skupaj povežejo in izborijo delavske pravice," je dejal.

Kako je bilo včasih z delavstvom pa je razkril Boris Bregant iz Zveza društev upokojencev Slovenije. Kot je dejal, je iz časov, ko je bil na področju dela uveden dokaj dober red. "Takrat smo poznali začasno zaposlene, redno zaposlene, nemajhno število nezaposlenih, med katerimi je bilo nekaj skoraj simbolično nezaposljivih. In ta sistem je deloval," je pojasnil in dodal, da so do leta 1985 stvari tekle povsem normalno.

Sara Bagari iz Gibanja za dostojno delo in socialno družb je v svojem prispevku na kratko začrtala pravne okvire in predstavila pomanjkljivost določenih institutov, ki jih v gibanju postavljajo v ospredje, ko govorijo o dostojnem delu.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar