FinD - Novice - Vrh EU želi stalno izvzetje iz novih ameriških carin na jeklo
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

23.3.2018

Vrh EU želi stalno izvzetje iz novih ameriških carin na jeklo

Bruselj, 23. marca (STA) - Voditelji članic EU so danes v Bruslju pozvali k stalnemu izvzetju iz novih ameriških uvoznih carin na jeklo in aluminij, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump ponoči potrdil začasno izvzetje EU iz ukrepov, in sicer do 1. maja. Za predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja je to "dobra in slaba novica".

Dobro je to, da Trump priznava EU kot celoto, ki je ni mogoče deliti na 28 delov. Slabo pa je, da časovni okvir ni zelo realističen glede na število odprtih vprašanj, je poudaril Juncker po koncu vrha v Bruslju.

Voditelji so sicer obžalovali odločitev ZDA o novih uvoznih carinah na jeklo in aluminij, ker teh ukrepov ni mogoče utemeljiti z razlogi nacionalne varnosti in ker takšna sektorska zaščita ni primerna rešitev za prave probleme presežne zmogljivosti, ki jih želi unija reševati globalno.

Unija ob tem potrjuje zavezanost močnim čezatlantskim odnosom kot stebru varnosti in blaginje na obeh straneh Atlantika ter poudarja podporo dialogu o trgovinskih vprašanjih v skupnem interesu.

Slovenski premier Miro Cerar, ki opravlja tekoče posle, je pojasnil, da bo poskušala EU v tem mesecu, ki ga je dal Trump na voljo, ZDA prepričati, da ti ukrepi nikakor niso primerni in da so celo škodljivi.

Za zdaj ni jasno, kako bo potekal nadaljnji dialog in kaj Trump zahteva, je povedal Cerar. Izpostavil je, da ne gre za pogajanja, in da razen tega, kar je javno znano, nimajo nobene druge informacije o Trumpovih odločitvah.

Premier je tudi pojasnil, da so pozno v noč čakali na odločitev iz Washingtona, od koder so želeli zanesljive informacije, saj so "stvari na drugi strani luže nepredvidljive".

Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je na vprašanje, o čem se bo EU pogovarjala z ZDA, odgovoril, da so se s prijateljsko državo, ki spoštuje mednarodna pravila, načeloma pripravljeni pogovarjati o vsem, o ničemer pa se niso pripravljeni pogovarjati, če je "pištola uperjena v sence".

Druga osrednja tema tokratnega dvodnevnega vrha je bil napad z živčnim bojnim strupom v Salisburyju. Voditelji članic EU so kljub prvotnemu oklevanju nekaterih članic ponoči podprli oceno Velike Britanije, da je za napad z živčnim strupom v Salisburyju "zelo verjetno" odgovorna Rusija.

Ko so se strinjali o odgovornosti, so nadaljevali z razpravo o tem, kako se odzvati s konkretnimi ukrepi. Odločili so se, da bo unija poklicala svojega veleposlanika v Moskvi na posvetovanja.

Poleg tega članice preučujejo možnost nacionalnih ukrepov. Britanija je že izgnala 23 ruskih diplomatov. O tem ali drugih ukrepih razmišlja tudi več drugih članic, na primer Litva, Latvija, Češka, Danska, Irska, Poljska, Francija in Nemčija.

Slovenija za zdaj ne načrtuje izgona ruskih diplomatov ali podobnih ostrih ukrepov zaradi vloge Rusije v napadu z živčnim strupom v Salisburyju, je povedal premier Cerar.

Ob tem je poudaril, da je treba še počakati na preiskavo neodvisne mednarodne institucije, da bo mogoče z gotovostjo reči, kdo je odgovoren in kako se bo treba v prihodnje odzivati.

Dodatni nacionalni ukrepi se pričakujejo v ponedeljek, je napovedal predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.

Cerar je v povezavi s tem pojasnil, da vrh o tem ni sprejel skupnega stališča, temveč gre za individualne odločitve članic, ki pa bodo usklajene. Kot pomembno je izpostavil, da sta zraven Francija in Nemčija, ki se z Rusijo pogajata v normandijskem formatu.

Ne gre pa za skupno odločitev, ki bi članice zavezovala. Vsaka država bo sama odločila o svojem odzivu, saj so odnosi članic z Rusijo zelo različni, je še pojasnil Cerar po koncu dvodnevnega vrha v Bruslju.

Voditelji 27 članic EU brez britanske premierke Therese May so danes tudi pričakovano sprejeli prve usmeritve za prihodnje odnose z Združenim kraljestvom po brexitu. Pogajanja o prihodnjih odnosih naj bi se začela aprila.

EU in Združeno kraljestvo sta se doslej dogovorila o približno 80 odstotkih ločitvenega sporazuma, ki pokriva tri prednostna ločitvena vprašanja - pravice državljanov, finančno poravnavo in mejo na irskem otoku - ter prehodno obdobje.

Eno glavnih odprtih vprašanj je meja na irskem otoku. Voditelji so kot rok za napredek pri tem vprašanju določili junij. Ob tem so pozvali k okrepitvi prizadevanj za dogovor o preostalih ločitvenih vprašanjih in izpostavili, da "ni nič dogovorjeno, dokler ni vse dogovorjeno".

Cilj je, da je ločitveni oziroma izstopni sporazum dorečen do oktobra in da nato steče proces ratifikacije. Velika Britanija naj bi iz unije izstopila 29. marca 2019.

Takrat naj bi se začelo prehodno obdobje, ki naj bi trajalo 21 mesecev, torej do konca decembra 2020. V tem obdobju Britanija ne bo več sodelovala pri odločanju unije, bo pa morala spoštovati vso evropsko zakonodajo.

Vzporedno se bodo pogajali o prihodnjih odnosih, ki naj bi temeljili na prostotrgovinskem sporazumu z ničelnimi carinami in brez kvot ter na sodelovanju v zunanji, obrambni in varnostni politiki ter v boju proti terorizmu in mednarodnemu kriminalu.

Britanska premierka govori o "novi dinamiki", Tusk o "pozitivnem trenutku", glavni pogajalec EU o brexitu Michel Barnier o "odločilnem koraku v težkih in izjemnih pogajanjih". A Barnier obenem opozarja, da najtežji del pogajanj šele prihaja in da je časa malo.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar