FinD - Novice - Z eno najvišjih stopenj tveganja revščine se soočajo enostarševske družine
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

26.3.2018

Z eno najvišjih stopenj tveganja revščine se soočajo enostarševske družine

Ljubljana, 25. marca (STA) - Najvišjo stopnjo tveganja revščine v Sloveniji imajo gospodinjstva brez delovno aktivnih članov z vzdrževanimi otroki. Leta 2015 je pod pragom tveganja revščine živelo 80 odstotkov teh oseb. Leta 2016 pa se je ta stopnja znižala na dobrih 73 odstotkov. Med kategorijami z najvišjimi stopnjami tveganja revščine so enostarševska gospodinjstva.

Kot navaja ministrstvo za delo v odgovoru na poslansko vprašanje Julijane Bizjak Mlakar (DeSUS) o socialni politiki za enostarševske družine, se je položaj enostarševskim družinam v zadnjem obdobju bistveno izboljšal, kljub temu pa je zanje še vedno značilen najranljivejši socialni položaj. Za položaj enostarševskih družin je še posebej pomembno, da se je stopnja tveganja revščine med zaposlenimi znižala iz 17 odstotkov in pol (2015) na 12 odstotkov in pol v letu 2016.

Učinkovitost socialnih transferjev pri enostarševskih družinah v času od 2015 do 2016 se je povišala bolj kot pri drugih gospodinjstvih z otroki. Po podatkih ministrstva se število enostarševskih družin prejemnic denarne socialne pomoči od julija 2015 postopno znižuje.

Pri otroškem dodatku prevladujejo prejemniki iz dvostarševskih družin, ki jih je v zadnjih letih konstantno okoli 85 odstotkov. Število prejemnikov otroškega dodatka iz enostarševskih družin prav tako ostaja v zadnjih letih na isti ravni, in sicer okoli 15 odstotkov.

Opazovanje trenda skozi časovno obdobje zadnjih let za enostarševske družine pokaže spremembe v smeri izboljšanja dohodkovnega položaja najrevnejših družin. V juliju 2017 se je glede na leto poprej delež enostarševskih družin, ki se umeščajo v prvi dohodkovni razred otroškega dodatka, znižal Z dobrih 31 odstotkov na skoraj 28 odstotkov in pol. Delež enostarševskih družin, ki se umeščajo v drugi dohodkovni razred, pa S skoraj 18 odstotkov na dobrih 16 odstotkov. Obenem so se v tem času povišali deleži v četrtem, petem in šestem razredu, kar lahko kaže na izboljšanje položaja enostarševskih družin.

Enostarševske družine imajo pravico prejemati zvišan otroški dodatek, in sicer so upravičene do 30 odstotkov večje vrednosti otroškega dodatka na otroka.

Med različnimi tipi gospodinjstev se s slabimi stanovanjskimi razmerami najpogosteje spopadajo enostarševska gospodinjstva z vzdrževanimi otroki, ki so glede na kazalnik, ki meri stopnjo tveganja revščine, med najranljivejšimi. Za enostarševska gospodinjstva v večji meri po lanskih podatkih velja, da živi v ekstremni stanovanjski prikrajšanosti 13 odstotkov teh družin, v slabih stanovanjskih razmerah 33 odstotkov.

Med vsemi tipi gospodinjstev je predvsem za enostarševska gospodinjstva značilen višji delež najemnikov, kot tudi uporabnikov stanovanj. Opazno narašča delež najemnikov neprofitnih stanovanj, od dveh odstotkov leta 2007 na 12 odstotkov v letu 2015.

Za enostarševske družine je bilo uvedeno povišanje dodatka na otroka pri denarni socialni pomoči s 26,52 evra na trenutno 59 evrov in pol. Poleg tega pa tudi povišanje dodatka pri otroškem dodatku, posamezni znesek otroškega dodatka se je povečal za 30 odstotkov.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar