FinD - Novice - V Evropi narašča število brezdomcev, številni preobremenjeni s stanovanjskimi stroški
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

26.3.2018

V Evropi narašča število brezdomcev, številni preobremenjeni s stanovanjskimi stroški

Ljubljana, 25. marca (STA) - Število brezdomcev se je v zadnjih nekaj letih povečevalo v skoraj vseh državah EU, ugotavljata Feantsa - evropska krovna organizacija, ki združuje nevladne organizacije za brezdomstvo, in Fundacija Abbe Pierre v skupnem poročilu o stanovanjski izključenosti v Evropi.

Podatkov o brezdomni populaciji v Sloveniji sicer poročilo ne vključuje. Bojan Kuljanac iz Društva za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice - društvo je član Feantsa - pravi, da je po podatkih nevladnih organizacij, ki delujejo na področju brezdomstva, ljudi, ki obiskujejo njihove programe, prihajajo v zavetišča in razdelilnice hrane, prek 6000. A Kuljanac opozarja, da lahko nekateri hodijo tudi v več programov hkrati, vsaj v Ljubljani takšni zagotovo so. Kot pravi, pristojno ministrstvo govori o 2300 ljudeh, ki živijo na ulici, in ko je govora zgolj o tem, t. i. cestnem brezdomstvu, je po njegovih oceni ta številka blizu realni.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so za STA pojasnili, da je bilo lani brezdomcev, ki so bili lani vključeni v obravnavo v okviru socialnovarstvenih programov, približno 2300 do 2500. A so tudi na ministrstvu opozorili, da gre pri tej oceni za tako imenovane "odkrite ali vidne" brezdomce. Številka namreč ne vključuje prikritih brezdomcev, kot so na primer osebe v postopku deložacije, najemniki brez najemne pogodbe, gospodinjstva v kratkotrajnih zasilnih nastanitvenih rešitvah, mladi brezposelni in drugi.

Tudi omenjeno poročilo Feantsa in Fundacije Abbe Pierre opozarja še na druge vidike stanovanjske izključenosti. Kot navajajo, je v Evropi 24 milijonov gospodinjstev preobremenjenih s stanovanjskimi stroški. Številni živijo v neustreznih pogojih, se gnetejo v premajhnih bivališčih ali vlažnih stanovanjih. Da se bodo soočili z visokim bremenom stanovanjskih stroškov ali živeli v prenatrpanih stanovanjih, pa je veliko bolj verjetno za mlade med 16 in 24 letom starosti in tiste, ki niso državljani EU.

Po podatkih iz poročila so se za revna gospodinjstva - kot taka so opredeljena gospodinjstva s prihodki, ki ne dosega 60 odstotkov povprečja v državi - stanovanjski stroški od leta 2010 do leta 2016 povečali v treh četrtinah držav EU, v skoraj polovici držav za več kot 20 odstotkov. Revna gospodinjstva največji delež razpoložljivega dohodka za stanovanjske stroške porabijo v Grčiji (75 odstotkov), Danski (58 odstotkov), Nemčiji (51 odstotkov), Češki in Bolgariji (po 48 odstotkov).

Slovenija je s slabimi 33 odstotki, kolikor od razpoložljivega dohodka revna gospodinjstva namenijo za stanovanja, pod povprečjem EU, ki znaša 42,1 odstotka. A je tudi Slovenija med državami, v katerih so se se stanovanjski stroški v zadnjih letih povečali, pri čemer je povišanje v precej večji meri prizadelo tista revna gospodinjstva, ki živijo v najemniških stanovanjih.

Na pristojnem ministrstvu zagotavljajo, da skupaj z nevladnimi organizacijami in lokalnimi skupnostmi problematiko spremljajo na terenu in se trudijo, da v okviru sofinanciranja socialnovarstvenih programov dopolnjujejo mrežo glede na potrebe ciljne populacije in lokalnih okolij. Za uspešno zagotavljanje mreže različnih programov za pomoč brezdomcem pa je, kot so dodali, nujno potrebno dobro sodelovanje z lokalnimi skupnostmi.

Kot so navedli, ministrstvo v letošnjem letu sofinancira 20 socialnovarstvenih programov za brezdomce v skupni višini 1.395.704 evrov, pri čemer ministrstvo v povprečju sofinancira približno polovico vrednosti programov.

Med temi programi je 13 programov takšnih, v okviru katerih uporabnikom nudijo ležišča, od zavetišč odprtega tipa do programov individualizirane nastanitve podpore ter nudenja celostne pomoči in nastanitve. Pri tem na podlagi podatkov za lani navajajo, da je v okviru klasičnih zavetišč na voljo približno 220 mest, namestitveni center za uživalce prepovedanih drog nudi dodatno še 30 mest, v okviru namestitvene podpore pa je na voljo približno 70 mest.

Ob tem ministrstvo sofinancira štiri t. i. dnevne programe (dnevni centri), sprejemališče in terensko delo, v okviru socialnovarstvenih programov dva programa pomoči ob deložacijah v Ljubljani in v Mariboru ter program psihosocialna pomoč v finančnih stiskah in dolgovih, ki deluje v Ljubljani, so navedli in dodali, da čeprav so programi za brezdomce primarno namenjeni osebam starejšim od 18 let, so lani zabeležili več kot sto mladoletnih uporabnikov, vključenih predvsem v programe preprečevanja deložacij, skupaj s starši.

Sicer pa na ministrstvu v zadnjih dveh letih opažajo, da se povečuje število brezdomcev, ki imajo težave v duševnem zdravju, ter mlajših brezdomcev. Med brezdomnimi osebami so tudi ženske, ki še v večji meri potrebujejo pomoč kot moški. Prav tako velik problem predstavljajo brezdomci, ki so odvisni od prepovedanih drog, in starejši brezdomci s pridruženimi zdravstvenimi težavami. Zato se trudijo, da se vzpostavljajo različne oblike pomoči za te skupine. Opozarjajo pa, da je pri posameznih skupinah nujno tudi sodelovanje ministrstva za zdravje.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar