FinD - Novice - Pred obravnavo energetskega koncepta opozorila o prelaganju energetskega prehoda
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

26.3.2018

Pred obravnavo energetskega koncepta opozorila o prelaganju energetskega prehoda

Ljubljana, 25. marca (STA) - Dolgo pričakovani energetski koncept Slovenije malo pred koncem mandata DZ ta teden vendarle prihaja na mize poslancev, ob tem pa se vrstijo opozorila, da vlada energetski prehod prestavlja v nedogled. Zainteresirana javnost v konceptu pogreša konkretnejše cilje in predlaga čim hitrejše sprejemanje konkretnih ukrepov za uspešen prehod.

Vlada je predlog resolucije energetskega koncepta sprejela 1. marca. Glavna naloga prihodnjega razvoja energetike v Sloveniji je zagotavljanje ravnotežja med tremi osnovnimi stebri energetske politike, ki so neločljivo prepleteni: podnebna trajnost, zanesljivost oskrbe in konkurenčnost oskrbe z energijo.

Cilj energetske politike, ki je zastavljena v konceptu, je zagotoviti zanesljivo, varno in konkurenčno oskrbo z energijo na trajnosten način za prehod v nizkoogljično družbo in doseganje ciljev trajnostnega razvoja ter s tem med drugim spodbudnega okolja za gospodarski razvoj in ustvarjanje delovnih mest z visoko dodano vrednostjo.

Predsednik Energetske zbornice Slovenije Anton Colarič je za STA ocenil, da postopki sprejemanja energetskega koncepta "tečejo že predolgo, same strateške usmeritve pa niso dovolj". Po njegovem mnenju bi bilo nujno, da se istočasno pripraviti tudi akcijske in operativne programe za izvedbo strategije, pa tudi celoviti nacionalni energetski podnebni načrt.

Energetika zaradi hitrih sprememb pred velikimi izzivi

"Stalne hitre spremembe na področju energetike zahtevajo hitrejše ukrepanje, prihodnja pot slovenske energetike pa bo odvisna od novih izzivov, kot so aktivni odjemalci, dinamični tarifni sistem in samooskrba," je še dodal Colarič.

Na hitre spremembe v energetiki opozarjajo tudi slovenska elektrodistribucijska podjetja, ki ocenjujejo, da je ministrstvo za infrastrukturo pri pripravi koncepta sicer upoštevalo številne pripombe in predloge. "Energetika, še posebej elektroenergetika, je pred velikimi izzivi. Potrebni bodo veliki napori, da bi omogočili prehod v nizkoogljično družbo. Slovenska elektroenergetika se pomena tega izziva vsekakor zaveda," so za STA zapisali na GIZ distribucije električne energije.

Po njihovem mnenju bi bilo treba v besedilo koncepta vnesti nekaj dopolnitev, med drugim vključiti zakonsko določene cilje in ukrepe za zagotavljanje zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo. "Po sprejetju resolucije bo ključna naloga priprava državnega razvojnega energetskega načrta, ki ga mora v letu dni po sprejemu resolucije o energetskem konceptu pripraviti pristojno ministrstvo in predložiti v sprejem vladi," so navedli.

Katja Huš iz okoljevarstvene organizacije Greenpeace v Sloveniji pa je menila, da bi moral biti v času, ko svet drvi v temen podnebni scenarij, pravočasen prehod iz fosilnih goriv na obnovljive vire prioriteta vsake vlade. "Zavoljo pomiritve premogovnih in jedrskih velikanov pa to ministrstvo in vlada Mira Cerarja energetski prehod prestavljata v nedogled in nas izpostavljata vse večjim okoljskim, zdravstvenim in socialnim tveganjem, ki izvirajo iz brezobzirnega kurjenja premoga, nafte in plina," je ocenila za STA.

Postopno opuščanje uporabe premoga

Krovna cilja Energetskega koncepta Slovenije sta zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, vezanih na rabo energije, za vsaj 40 odstotkov do leta 2030 glede na raven iz leta 1990 in zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, vezanih na rabo energije, za vsaj 80 odstotkov do leta 2050 glede na raven iz leta 1990. Pri tem bo pomembno tudi opuščanje uporabe premoga.

V okoljevarstveni organizaciji opozarjajo, da ima država v svoji prihodnji energetski viziji zapisano, da bo do sredine stoletja opustila uporabo premoga v Termoelektrarni Šoštanj (Teš), pri tem pa si do leta 2030 ni zastavila nobenega konkretnega cilja. "To ni vizija in ne usmeritev, ampak so le prazne besede in izogibanje politični odgovornosti. Vlada prelaga vse težke, a nujne odločitve, na večni jutri," je poudarila Huševa.

Slovenija je sicer ratificirala Pariški sporazum, s katerim se je zavezala k odločnemu boju proti najbolj črnim scenarijem podnebnih sprememb. Prve analize ciljev v Pariškem sporazumu predvidevajo zaprtje premogovnih elektrarn v Evropi do leta 2030.

Državna energetska strategija bi morala, tako Huševa, odločno utirati pot energetski tranziciji, in sicer opuščati fosilna goriva, zmanjševati rabo energije in intenzivno razvijati razpršene obnovljive vire energije, ki bi neposredno koristili prebivalcem Slovenije. Ukrepe z višjimi ambicijami pa moramo začeti izvajati že sedaj in v naslednjem desetletju.

Do predloga so kritični tudi v Zvezi ekoloških gibanj Slovenije, kjer menijo, da bi moral biti energetski koncept usmerjen največ do leta 2035, saj je s hitrim razvojem tehnologij načrtovanje za več kot 30 let naprej nerealno in nepotrebno.

Ob tem pa so navedli, da morajo politične stranke, ki naj bi uveljavljale voljo državljanov, vprašanje podaljšanja delovanja jedrske elektrarne Krško preveriti na ljudskem referendumu. "Jedrska energija ima poleg energetskih učinkov tudi škodljive družbene in politične učinke ter ovira in onemogoča uveljavitev pravne države in družbene ter politične transparentnosti v celotni družbi," so navedli.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar