FinD - Novice - DZ zavrnil zakon o izgradnji hidroelektrarn na srednji Savi
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

22.3.2018

DZ zavrnil zakon o izgradnji hidroelektrarn na srednji Savi

Ljubljana, 22. marca (STA) - DZ je zavrnili predlog zakona o načinu izgradnje infrastrukture in pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala srednje Save, ki ga je vložil Ivan Hršak (DeSUS). V DeSUS, SDS in NSi ga vidijo kot pomemben korak k hitrejši izgradnji hidroelektrarn, SMC in Levica pa menita, da tak zakon ni potreben.

Po predlogu zakona o izgradnji hidroelektrarn na srednji Savi bi se koncesija podelila neposredno družbi Srednjesavske elektrarne, ki je v 100-odstotni lasti Holdinga Slovenske elektrarne, za dobo 50 let. Koncesionar bi vsako leto državi plačal 10 odstotkov vrednosti proizvedene električne energije in vodno povračilo.

Državni prostorski načrti za prve tri hidroelektrarne (Suhadol, Trbovlje in Renke) bi morali biti izdelani do leta 2021. Denar za gradnjo bi po predlogu zagotovila vodni in podnebni sklad; če v njih ne bi bilo dovolj sredstev, pa bi lahko vlada manjkajoča sredstva zagotovila tudi iz integralnega proračuna.

Predlog zakona je po pisanju torkove izdaje časnika Delo naletel na ostro kritiko naravovarstvenikov, ki so prepričani, da bi zakon kršil predpise, in poudarjajo, da bi morali najprej opraviti celovito presojo vplivov na okolje, saj je srednja Sava precej pokrita z območji Nature 2000. Kritični so po navedbah časnika tudi v Zavodu RS za varstvo narave, ker da ni zagotovljeno sodelovanje javnosti.

Vlada je sicer ves čas trdila, da je tik pred podpisom koncesijske pogodbe za gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi, zato zakon ni potreben. Odprta vprašanja glede sklepanja pogodbe naj bi obravnavala na seji minulo sredo, ko je dogajanje zasenčil odstop premierja Mira Cerarja. Iz sporočila po seji vlade ni bilo razvidno, ali je beseda o tem res tekla.

Podporo predlogu so v sredini predstavitvi stališč poslanskih skupin poleg DeSUS izrazili še v SDS in NSi. Po besedah Tomaža Lisca (SDS) je takšen zakon nujni pogoj, če želi Slovenija "resno govoriti" o energetski samooskrbi in obnovljivih virih.

Z Zvonkom Lahom (NSi) sta izpostavila pomen hitre gradnje hidroelektrarn, Marjana Kotnik Poropat (DeSUS) pa je spomnila, da mora biti do leta 2020 najmanj 25 odstotkov energije pridobljene iz obnovljivih virov.

V Levici predlog zakona po besedah Violete Tomić medtem ocenjujejo kot spornega tako po vsebini kot po načinu sprejemanja. Poudarila je, da do gradnje na srednji Savi še ni prišlo izključno zato, ker še ni bila sklenjena koncesijska pogodba.

Da se je projekt ustavil pri pogodbi, se je strinjal tudi Igor Zorčič (SMC), ki je zagotovil, da si vlada prizadeva za podpis. Dikcija, ki jo vsebuje Hršakov zakon, bi po njihovem mnenju lahko celo razveljavila že podeljeno koncesijo in ustavila projekt, zato predlogu nasprotujejo.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar