FinD - Novice - Vlada o gospodarskih temah
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

22.3.2018

Vlada o gospodarskih temah

Ljubljana, 21. marca (STA) - Vlada, ki opravlja tekoče posle, je kot skupščina SDH sprejela sklep glede problematike posledic hrvaških sodb zaradi prenesenih deviznih vlog LB. Seznanila se je s prvim osnutkom nacionalnega reformnega programa za 2018, DZ pa predlagala podaljšanje prehodnega obdobje, v katerem Hrvati ne bodo imeli prostega dostopa na slovenski trg dela.

Kot skupščina Slovenskega državnega holdinga (SDH) je temu naložila, da mora v NLB zagotoviti spoštovanje sklepa vlade iz 2015 in februarja letos, da izpolnjevanje sodb hrvaških sodišč glede prenesenih deviznih vlog ni zakonito, ter poslovodstvu banke naložiti izvedbo ukrepov, da se prepreči oz. omeji možnost izterjav NLB na Hrvaškem.

Seznanila se je s prvim osnutkom nacionalnega reformnega programa za leto 2018. Tega bodo zdaj v nadaljnjo obravnavo poslali socialnim partnerjem na Ekonomsko socialnem svetu ter odborom državnega zbora, vlada pa ga bo v Bruselj poslala naslednji mesec.

Sprejela je predlog zakona, s katerim bi podaljšali prehodno obdobje, v katerem hrvaški državljani ne bodo imeli prostega dostopa na slovenski trg dela. O odločitvi mora Slovenija sicer obvestiti Evropsko komisijo do konca junija, ko bo poteklo pet let od vstopa Hrvaške v EU.

Na podlagi poročila posebne delovne skupine je sprejela akcijski načrt Slovenija - dežela zagonskih podjetij (startupov), katerega izvajanje naj bi pripomoglo k boljšemu poslovnemu okolju za startupe.

Kot skupščina Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) je sklenila, da DUTB svojega lastniškega deleža v družbi Koto ne proda na trgu, ampak ga odplačno prenese v last države. Za 66,23-odstotni lastniški delež, pri čemer bo pripadajoči delež glasovalnih pravic države znašal 93,69 odstotka, bo država DUTB plačala v višini ocenjene tržne vrednosti deleža, ki je določena v razponu med 1,58 milijona in 2,85 milijona evrov - odvisno od izpolnitve pogodbenih zavez, ki jih je družba Koto dala bankam.

Sprejela je temeljna izhodišča Slovenije o prihodnosti evropske kohezijske politike pred začetkom pogajanj o večletnem finančnem okviru po letu 2020 in jih je poslala DZ v seznanitev. Evropska komisija bo predvidoma 2. maja predstavila predlog novega večletnega finančnega okvira, nato pa bodo stekla pogajanja med članicami EU. Slovenija kot ključno izpostavlja nedopustnost občutnega padca obsega kohezijskih sredstev, razvojno naravnanost proračuna, izbiro alokacijske metode s poudarkom na BDP, poenostavitve izvajanja in zmanjšanje upravnih bremen ter vzpostavitev primerne kombinacije finančnih instrumentov in nepovratnih sredstev.

Sprejela je sklep, da se z družbo SŽ Potniški promet sklene spremembe in dopolnitve lani sklenjene pogodbe o izvajanju obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem železniškem prometu za obdobje od 2017 do 2031. Predlagane spremembe urejajo plačilo prenizko izplačanega nadomestila za opravljanje obvezne gospodarske javne za leti 2015 in 2016. S temi spremembami bi za SŽ Potniški promet natančno določili znesek in roke plačila, ki ga dobi za namene zagotavljanja obnavljanja in modernizacijo voznega parka, to je v višini 165,78 milijona evrov brez DDV. Izvajalec je na podlagi pogodbe upravičen do primernega dobička za vlaganje v materialna sredstva, zlasti v obnovo in posodobitev voznega parka, kadre in razvoj storitev v notranjem in čezmejnem železniškem potniškem prometu. Kot primeren dobiček za namene izvajanja pogodbe za obdobje od 2017 do 2031 bi se upošteval dobiček v višini največ šest odstotkov letne donosnosti lastniškega kapitala. SŽ Potniški promet bo finančna sredstva, namenjena prenovi voznega parka po tej pogodbi, zastavil za najem posojila pri bankah v višini 122 milijonov evrov. V družbi iz skupine SŽ načrtujejo, da bo celoten znesek investicij v obnovo in razvoj voznega parka v obdobju od 2017 do 2031 presegel 400 milijonov evrov.

Razveljavila je sklep iz leta 2015, ki je določil financiranje izgradnje drugega tira med Divačo in Koprom po modelu javno-zasebnega partnerstva. Ko je vlada potrdila besedilo zakona o drugem tiru, ki ga je kasneje sprejel tudi DZ, je namreč omenjeni sklep postal brezpredmeten, ker je predvideno, da se bo drugi tir financiral po modelu javno-javnega partnerstva.

Dala je soglasje k imenovanju Dominika Kobolda za direktorja javnega zavoda Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga. Svet zavoda je Kobolda imenoval februarja letos, in sicer izmed petih kandidatov, ki so izpolnjevali pogoje po novembra lani objavljenem razpisu za delovno mesto. Kobold bo petletni mandat začel s 1. aprilom letos, potem ko bo 31. marca mandat potekel vršilki dolžnosti direktorice Eleni Dokuzov.

Določila je kvote pravic proračunske porabe za obdobje od aprila do junija 2018 po skupinah neposrednih proračunskih uporabnikov. Ti smejo plačevati obveznosti v obsegu, ki ga za drugo trimesečje letošnjega proračunskega leta potrdi vlada. Predlagana kvota za drugo trimesečje letos je 2,310 milijarde evrov, kar je 24 odstotkov vseh pravic porabe, kot izhajajo iz sprememb državnega proračuna za leto 2018.

Sprejela je mnenje, da Slovenija podpira krepitev vloge evropskega reševalnega sklada ESM v delu, ki se nanaša na krizno upravljanje, neposredno dokapitalizacijo kreditnih institucij ter kreditno linijo ali jamstvo za enotni odbor za reševanje bank. Zavzema se za to, da se naredi pregled instrumentov ESM in oceni njihovo smotrnost. Glede predloga o ustanovitvi evropskega denarnega sklada je zadržana do ustrezne pravne podlage - če bo sklad ustanovljen na predlagani podlagi, bo imel enak status kot agencije, kar po mnenju Slovenije ne bi bilo dovolj, zato meni, da bi morala biti nova institucija v pravni okvir EU umeščena na podoben način, kot je Evropska investicijska banka. Slovenija je zadržana tudi do spremembe načina sprejemanja pomembnih odločitev - po predlogu Evropske komisije za odločitev za sprejem finančne pomoči državi članici v težavah denimo ne bi bilo več potrebno soglasje, temveč 85 odstotkov oddanih glasov, je v mnenju med drugim zapisala vlada.

V odgovoru v predsodnem postopku zaradi neprenosa evropske direktive o trgih finančnih instrumentov (Mifid 2) v slovenski pravni red je pojasnila, da je predlog zakona o trgu finančnih instrumentov, s katerim namerava Slovenija prenesti direktivo, v postopku sprejema po časovnici, ki jo je Slovenija napovedala v odgovoru na uradni opomin Evropske komisije, in da bo zakon v DZ sprejet predvidoma aprila.

V odgovoru v predsodnem postopku zaradi neprenosa evropske direktive o energetski učinkovitosti stavb je pojasnila, da je načrtovala direktivo v slovenski pravni red prenesti s spremembami energetskega zakona, a je bil predlog novele v DZ zaradi drugih predlaganih rešitev zavrnjen. Tako je pripravila nov predlog novele energetskega zakona, ki naj bi bil na seji DZ predvidoma aprila.

V odgovoru na uradni opomin Evropske komisije s 24. januarja letos zaradi neprenosa evropske direktive o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal iz srednje velikih kurilnih naprav v zrak v slovenski pravni red je pojasnila, da je 14. marca sprejela uredbo o emisiji snovi v zrak iz srednjih kurilnih naprav, plinskih turbin in nepremičnih motorjev, s katero bo prenesen večji del določb direktive. Preostale določbe iz direktive so že vključene v obstoječe predpise.

Seznanila se je s poročilom o oceni tveganja za pranje denarja in financiranje terorizma pri prirejanju klasičnih iger na srečo. Ta ocena je pokazala, da je tveganje za pranje denarja in financiranje terorizma pri prirejanju klasičnih iger na srečo v Sloveniji nizko, zato je v poročilu predlagano, da vlada z uredbo prireditelje klasičnih iger na srečo v celoti ali delno izvzame iz izvajanja ukrepov po zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma.

Izdala je uredbo o sevalnih dejavnostih, s katero se nadomešča do sedaj veljavna uredba. Z novim podzakonskim aktom se v slovenski pravni red prenašajo nekatera določila iz evropske direktive o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred ionizirajočimi sevanji, ki jo je treba prenesti v slovenski pravni red na podlagi novega zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji. To so predvsem določila, ki se nanašajo na izvzetja in opustitev nadzora nad radioaktivnimi snovmi in ravnmi za visoko aktivne vire sevanja, merila sprejemljivosti za predmete splošne rabe. Predvsem so določena nova merila sprejemljivosti za predmete splošne rabe. V preostalem delu predlagana uredba sledi veljavni.

Sprejela je poročilo o ugotovitvah in poročilu misije za oceno jedrske varnosti OSART o pregledu obratovalne varnosti v Nuklearni elektrarni Krško (Nek). Po pregledu, ki je potekal med 15. majem in 1. junijem lani, je OSART podal štiri priporočila, 16 predlogov za izboljšavo in tri primere dobre prakse. Priporočila so, naj bo v usposabljanje vključeno vse osebje, ki izvaja ukrepe, pomembne za varnost, vključno z izvajalci intervencijskih ukrepov, naj se določijo prednostne naloge pri spremljanju obratovalnih dejavnosti, naj se izboljšajo načini kontrole gorljivih materialov in požarna varnost ter naj se zagotovi pravočasno izvedbo analiz in dokončanje korektivnih ukrepov za zmanjšanje verjetnosti ponovitve dogodkov. Nek je že pripravil podroben načrt izvedbe ukrepov, ki predvideva, da bodo ti izvedeni do konca leta 2018.

Izdala je uredbo o izvajanju uredbe EU o žičniških napravah. Z njo se določa kazni za kršitve uredbe ter organ za nadzor trga podsistemov in varnostnih elementov žičniških naprav. Uredba določa kazni za težje in lažje kršitve za proizvajalce, pooblaščene zastopnike, uvoznike in distributerje podsistema ali varnostnega sklopa. Kot nadzorni organ je v uredbi določen inšpektorat, pristojen za žičniške naprave, oz. inšpektorat za infrastrukturo.

Izdala je uredbo o koncesiji za rabo termalne vode iz vrtine V-11/13 za ogrevanje in potrebe kopališča Dolenjske Toplice. Znesek koncesijske dajatve za drugo polovico 2018 je 6463 evrov, za leto 2019 ter vsako nadaljnjo leto pa 12.927 evrov. Izdala je tudi odločbo, s katero se koncesija za rabo podzemne vode iz vrtine Z-3/11 za proizvodnjo pijač podeli družbi Unior.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar