FinD - Novice - Vlada bo odslej omejena le še na sprejemanje nujnih odločitev
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

20.3.2018

Vlada bo odslej omejena le še na sprejemanje nujnih odločitev

Ljubljana, 20. marca (STA) - Vladi bo prenehal mandat s tem, ko se bo DZ danes seznanil z odstopom premierja Mira Cerarja. Do izvolitve nove bo vlada opravljala le še tekoče posle, kar pomeni, da bo pri svojem delu omejena le na sprejemanje nujnih odločitev. Ob morebitnem razpisu predčasnih volitev pa bo tudi državni zbor deloval z omejenimi pooblastili.

Vlada je v času opravljanja tekočih poslov pri svojih odločitvah omejena in lahko v skladu s sodno prakso sprejema samo nujne odločitve, ne začenja pa večjih projektov na novo in sprejema dokončnih političnih odločitev.

A po mnenju vladne službe za zakonodajo to nikakor ne sme pomeniti, da redno delo vlade in ministrstev popolnoma zastane, pač pa je treba ravnati tako, da v času opravljanja tekočih poslov vlada in država povsem normalno delujeta. Bistvo omejitev je namreč v tem, da naj se vlada ne bi lotevala novih zakonodajnih projektov, uvajala novih politik ter se lotevala aktivnosti, ki bi lahko kakorkoli nakazovale na zlorabo oblasti.

Tako predlaganje novih zakonov ali bistveno poseganje v veljavne zakone nedvomno presega pojem opravljanja tekočih poslov, je opozorila vladna služba za zakonodajo. Novih predlogov zakonov tako vlada ne more sprejemati in posredovati v DZ. Nekoliko manj restriktivna ureditev pa po mnenju vladne službe velja za zakone, ki so potrebni za prilagoditev pravu EU.

Mora pa vlada, ki opravlja tekoče posle, storiti vse za to, da se odvrnejo težko nepopravljive posledice za delovanje države. To velja tudi za spremembe proračuna, če spremenjene razmere terjajo tovrstno ukrepanje, so še navedli v vladni službi.

Glede predlogov zakonov, ki so že v parlamentarni proceduri, pa v službi za zakonodajo menijo, da vlada in ministri lahko predloge še vedno predstavljajo poslancem ter nanje vlagajo dopolnila.

Vlada v času opravljanja tekočih poslov po mnenju službe lahko izdaja podzakonske predpise, ki so izrecno predvideni v posameznem zakonu. Izdajanje predpisov, ki jih pristojni organ izda po lastni presoji, pa načeloma ni dopustno.

Omejitve v času opravljanja tekočih poslov ima vlada tudi na področju kadrovanja. Po mnenju službe za zakonodajo pa je dopustno kadrovanje, s katerim se zagotavlja kontinuirano delovanje države in njenih sistemov. Omejitev na opravljanje tekočih poslov tako pravno ne bi smela predstavljati ovire za nadaljnje redno opravljanje vsega dela vlade s področja urejanja tekočih kadrovskih vprašanj in zasedb posameznih mest, je v priporočilu vladi še zapisala služba za zakonodajo.

Vlada se je sicer še pred uradnim prenehanjem mandata odločila, da bo nekatera vprašanja zaprla in jih bo prepustila prihodnji vladi. Tako je sklenila, da ne bo nadaljevala pogajanj s sindikati javnega sektorja, saj bi bilo po mnenju glavne vladne pogajalka, generalne sekretarke vlade Lilijane Kozlovič neodgovorno, da bi vlada tik pred začetkom opravljala tekočih poslov sklepala dogovore, ki bi imeli posledice za javne finance.

Ob morebitni razpustitvi državnega zbora in razpisu predčasnih volitev pa bo nekoliko skrajšan tudi mandat delovanja DZ s polnimi pooblastili. Tako se poslanci od razpustitve parlamenta ne bi mogli več sestajati na rednih sejah.

Tako je pod vprašajem tudi aprilska redna seja DZ, na katero so računali uvrstiti številne zakonske predloge, med njimi so takšni, ki so jim že potrdili skrajšani postopek, in tudi nekateri, o katerih bodo splošno razpravo opravili na marčevski seji. Kaj bo torej z omenjenimi predlogi, ni jasno.

Kot je napovedal predsednik DZ Milan Brglez, se bodo o tem vprašanju pogovorili na neformalnem sestanku kolegija. "Če bo obstajal konsenz, se bomo dogovorili, kaj narediti z aprilsko sejo," je dejal. Ob tem je spomnil tudi na primer izpred štirih let, ko so zadeve, ki jih niso mogli obravnavati na redni seji, z dogovorom izpeljali na izrednih sejah. Brglez tako pričakuje nekaj izrednih sej v aprilu, če takrat ne bo redne.

Tako bi teoretično lahko na dveh izrednih sejah izpeljali tudi postopek glede ustavnega zakona, s katerim bi zaščitili NLB pred hrvaškimi sodišči glede prenesenih deviznih vlog.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar