FinD - Novice - Komisijo o sumih pranja denarja zanima ravnanje pristojnih za varnost
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

19.3.2018

Komisijo o sumih pranja denarja zanima ravnanje pristojnih za varnost

Ljubljana, 17. marca (STA) - Parlamentarno preiskovalno komisijo, ki se ukvarja s sumi pranja denarja v bankah, danes zanima odzivanje odgovornih za nacionalno varnost na informacije o domnevnem pranju iranskega denarja prek NLB. Po besedah svetovalca pri tedanjem predsedniku vlade Darka Lubija podatki niso bili takšni, da bi bilo treba ukrepati.

Parlamentarna preiskovalna komisija, ki jo vodi Jani Möderndorfer (SMC), se ukvarja s sumi pranja denarja v NLB in Novi KBM v obdobju med letoma 2008 in 2011. V tem času naj bi iranski državljan Iraj Farrokhzadeh z domnevno spornimi nakazili prek največje slovenske banke opral za približno milijardo dolarjev.

Lubi je bil v tistem času svetovalec za področje nacionalne varnosti pri tedanjem predsedniku vlade Borutu Pahorju. Möderndorfer ga je spomnil, da ga je Slovenska varnostno-obveščevalna agencija (Sova) novembra 2010 s posebno obveščevalno informacijo obvestila o tem primeru, kar je Lubi potrdil, a dodal, da se vsebine na spominja, očitno pa je ocenil, da ni potrebno kakršnokoli dodatno ukrepanje.

"Očitno to poročilo ni bilo tako alarmantno, zato sem presodil, da ni treba ukrepati," je dejal.

Möderndorfer je medtem vztrajal, da je poročilo Sove razkrivalo podatke, na podlagi katerih bi bilo treba ukrepati, saj gre za obdobje veljave mednarodnih sankcij proti Iranu. "Seznanjeni ste bili s tem, da obstaja velika nevarnost in grožnja za proliferacijo, da je bilo do tedaj že več kot 740 milijonov evrov namenjenih za proliferacijske namene, ter da Sova v tem primeru sodeluje z uradom za preprečevanje denarja," je dejal.

Kako izčrpno je bilo poročilo, se Lubi ne spominja. "Očitno sem ocenil, da se z zadevo že ukvarjajo ustrezne službe, ni pa mi treba z njo seznaniti predsednika vlade ali sklicati sveta za nacionalno varnost," je dejal. Priznal pa je, da bi danes ravnal drugače. Danes je razsežnost pojava v celoti znana, a v tistem trenutku teh podatkov ni bilo, je dejal.

Tedanja vodja Pahorjevega kabineta Simona Dimic o primeru Farohk komisiji ni imela nič za povedati, saj, kot je pojasnila, o tej zadevi nič ne ve. Ne ve niti, da je isto poročilo, ki ga je novembra 2010 od Sove prejel Lubi, prišlo tudi v kabinet, saj je še pred tem odstopila s položaja.

Ko je še bila na položaju, so bila njena pooblastila predvsem organizacija dejavnosti predsednika vlade in s tem povezanimi njegovimi dolžnostmi in obveznostmi. Kar se tiče poročil nacionalne varnosti, pa jih je predala predsedniku vlade. "Moja naloga ni bila, da se ukvarjam s tem," je poudarila in dodala, da so imeli svetovalce za posamezna področja - glede nacionalne varnosti je bil Lubi.

Dimičeva je zanikala, da bi se v kabinetu predsednika vlade kdaj pogovarjali o tem, da bi iranskemu državljanu pomagali odpreti račun v NLB. Po njenih pojasnilih se tudi nikoli niso pogovarjali o pranju denarja italijanskih kriminalnih družb preko Hita in Nove KBM.

So pa se medtem pogovarjali o bančni luknji in sanaciji bank in takratnem kriznem času. "Veliko smo se pogovarjali, kako bi sanirati in kako bi državo spet postavili na prave tire," je še poudarila Dimičeva.

Križanič je komisiji pojasnil, da je od organov v sestavi, kot je urad za preprečevanja pranja denarja, redno dobival poročila in imel redne sestanke, a se ne spomni, da bi dobil obvestilo urada ali Sove o spornih iranskih transakcijah. V postopke se ni vmešaval, ker za to po njegovi oceni ni imel pooblastil. Urad je bil samostojen in avtonomen pri svojem delu in če je ugotovil pranje denarja, bi moral podati ovadbo tožilstvu, potem pa bi moral pravosodni sistem zadevo peljati naprej.

Redna poročila urada, ki je užival njegovo zaupanje, je pogledal, podpisal in dal naprej, nikoli pa ni nič vprašal, je dejal Križanič in dodal: "V delo se nisem vmešaval, to je bila stvar urada." Ne spomni se tudi, da bi do njega prišel kdo iz Sove in od njega terjal ukrepanje. Po njegovi oceni bi sicer moral ukrepati pravosodni sistem. "Kako naj minister za finance reagira na nekaj, kar je v pristojnosti organov pregona," se je vprašal.

Križanič je komisiji pojasnil, da se je skupaj z Mitjo Mavkom, ki je bil na ministrstvu zadolžen za mednarodne odnose, sestal z iranskim veleposlanikom, ki jima je potarnal, kako ne morejo izvajati nobenih finančnih transakcij. "Rekel sem mu, naj ustavijo svoj jedrski program in bodo lahko normalno izvajali transakcije," je dejal. Kasneje je na nekem srečanju prvega moža NLB Boža Jašoviča povprašal, če je to res, a mu je ta pojasnil, da nekaj so poslovali, a so kasneje sodelovanje prekinili in da ga ni več.

Na vprašanje Möderndorferja, ali je bil sestanek z veleposlanikom zaveden, je nekdanji minister odgovoril: "Upam, da ja. Nisem pa preverjal." Po Möderndorferjevih podatkih ta sestanek namreč ni zaveden, tako so mu odgovorili z ministrstva oz. da v obdobju 2008-2011 glede na razpoložljive podatke sestanka z iranskim veleposlanikom ni bilo.

Križanič tudi ni dobil nobenega indica o domnevnem pranju denarja v Novi KBM. Prepričan je, da ima banka dovolj dobro strukturo za kontrolo preprečevanje pranja denarja.

Komisija delo nadaljuje z zaslišanjem Pahorja.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar