FinD - Novice - Komisija DZ za Teš 6 o osnutku končnega poročila še prihodnji teden
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

16.3.2018

Komisija DZ za Teš 6 o osnutku končnega poročila še prihodnji teden

Ljubljana, 16. marca (STA) - Preiskovalna komisija DZ za Teš 6 je danes obravnavala osnutek končnega poročila, a se je zaradi obsega materiala odločila, da se sestane še prihodnji teden. Poročilo naj bi po poročanju Siola ugotovilo, da so v političnem smislu najbolj odgovorni Borut Pahor, Matej Lahovnik, Franc Križanič, Janez Janša, Andrej Vizjak, Bojan Kontič in Srečko Meh.

Kot je za STA pojasnil predsednik preiskovalne komisije za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6 Matjaž Hanžek, bo poročilo, ko bo potrjeno, 'romalo' v DZ, ali na redno ali izredno sejo.

DZ ima po Hanžkovih pojasnilih vsa pooblastila do konstitucije naslednjega DZ in lahko poročilo obravnava tudi na izredni seji, če redne aprilske ne bo. "Nič še ni izgubljenega," je dejal Hanžek, ki bo vsebino poročila, ko ga bo komisija potrdila, predstavil na novinarski konferenci. Hanžek sicer o vsebini končnega poročila ne more govoriti, dokler ne bo potrjeno. Tako se tudi ni želel opredeliti do poročanja Siola.

Ključna ugotovitev končnega poročila, v katerem sta zajeti tudi dve vmesni poročili (o ceni in količini premoga ter izogibanju javnemu naročanju), naj bi bila po poročanju spletnega portala Siol, da je Teš 6 vzorčni primer delovanja ugrabljene države, za katero največji del odgovornosti nosijo trije ključni možje iz obdobja vlade Boruta Pahorja: takratni predsednik vlade, nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik in nekdanji minister za finance Franc Križanič.

Vse vlade od vključno leta 2004 do vključno leta 2012 so ravnale neodgovorno ali vsaj malomarno ter podrejeno investitorju. Iz različnih izhodišč in z različnimi interesi so pogosto le izpolnjevale izsiljene želje poslovodstev Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in Teša, navaja portal.

A ključno je bilo leto 2009, ko je vlado vodil Borut Pahor. Takrat je namreč začela veljati pogodba o dobavi tehnološke opreme, ki sta jo leta 2008 podpisala takratni direktor Teša Uroš Rotnik in francoska multinacionalka Alstom. Hkrati so iz HSE v Francijo nakazali prvih 85 milijonov evrov, zaradi česar projekta po zatrjevanju odgovornih ni bilo mogoče več ustaviti.

Križanič naj bi bil kot nekdanji svetovalec Teša in član nadzornega sveta HSE "ves čas obveščen o stanju na projektu, a leta 2009 ni opozoril na probleme", Lahovnik "ni prisluhnil opozorilom", Pahorja pa je kot predsednik vlade ustanovil strateški svet za energetiko (v njem je bilo osem članov, ki so projektu nasprotovali), a "zaradi pritiska lobijev, ki so bili za investicijo", seje ni sklical več kot eno leto, navaja portal.

Politično odgovornost pa po oceni piscev poročila nosita tudi dve Janševi vladi in nekdanja poslanca: zdajšnji velenjski župan Bojan Kontič in Srečko Meh.

Prva Janševa vlada je "sprejemala odločitev, ki jih ni dovolj dobro premislila", saj je sledila želji investitorja po eni in fascinaciji nad velikimi projekti po drugi strani, po poročanju Siola navaja poročilo.

Čeprav je bila investicija leta 2006 vredna le 600 milijonov evrov, se je še pred koncem mandata prve Janševe vlade podražila na milijardo evrov, a na to kot skupščina HSE ni reagirala. Komisija s prstom kaže na Janšo, nekdanjega ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka in nekdanjega ministra za finance, pokojnega Andreja Bajuka.

Kontič in Meh, oba sta ločeno v parlamentarno proceduro vložila zakon o državnem poroštvu za 440-milijonsko posojilo Evropske investicijske banke, pa sta že leta 2007 vedela, da je načrtovana cena premoga, na kateri je temeljila ekonomika projekta, lažniva. Kljub temu sta na različne načine "pritiskala na DZ in vlade, da čim prej in brez strokovnega premisleka podprejo tako investicijo", je po poročanju portala še mogoče prebrati v dokumentu.

Komisija je v prvem vmesnem poročilu ugotovila, da je šlo pri ceni 2,25 evra za gigajoul (GJ) za zavajanje javnosti in politike, tako vlade kot DZ. Cena premoga je bila ena od zavez, danih za državno poroštvo, ključna zaveza je bila, da cena projekta ne bo presegla 1,3 milijarde evrov (a se je ta povzpel na 1,4 milijarde evrov). Zaveze je februarja 2012 določila Janševa vlada.

V drugem vmesnemu poročilu pa je ugotovila, da so za izogibanje javnemu naročanju pri naložbi v Teš 6 politično odgovorni nekdanji ministri Vizjak, Bajuk, Križanič, Lahovnik ter nekdanja premierja Janša in Pahor.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar