FinD - Novice - Goršek o domnevnem pranju denarja v NLB: Zvonil mi je zvonec
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

16.3.2018

Goršek o domnevnem pranju denarja v NLB: Zvonil mi je zvonec

Ljubljana, 15. marca (STA) - Pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki se ukvarja s sumi pranja denarja v NLB in Novi KBM, je v popoldanskem delu današnjih zaslišanj pričal nekdanji generalni direktor policije Janko Goršek. Zatrdil je, da so obvestilo Sove o sumljivih poslih v NLB sprejeli z vso resnostjo. "V glavi mi je zvonil zvonec," je dejal.

Goršek je kot takratni generalni direktor policije prvo obvestilo Slovenske-varnostno obveščevalne agencije (Sova) o domnevno spornih poslih iranskega državljana v NLB prejel konec novembra 2010, nato pa še dve januarja 2011. "Takoj sem odstopil zadevo upravi kriminalistične policije," je poudaril pred člani komisije in dodal, da se je vsebina obvestil izkazala za resnično pomembno, zato je zahteval, naj se zadeve lotijo z vso resnostjo.

Zadeva je bila večplastna, po eni strani je obstajal sum financiranja terorizma, po drugi pa sum pranja denarja. Policija je takrat potrebovala podatke, na podlagi katerih bi lahko začela izvajati ukrepe po zakonu o kazenskem postopku, a čeprav je po Gorškovih besedah storila vse, kar je bilo maksimalno mogoče, do teh podatkov ni prišla.

"Ti podatki bi lahko prišli le iz tujine, a žal jih naši kolegi niso dobili," je dejal Goršek in zagotovil, da bi v primeru, da bi bil kot generalni direktor policije obveščen, da so kriminalisti potrdili obstoj razlogov za sum kaznivega dejanja, s tem seznanil tedanjo ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal. A v svojem mandatu ni dobil podatka, da so uspeli definirati razloge za sum.

Medtem ko se je predsednik komisije Jani Möderndorfer spraševal, zakaj ni bilo obveščeno tožilstvo in kako je šla lahko zadeva mimo vseh organov, ki bi se morali ukvarjati z njo, pa je Goršek poudaril, da mimo policije nikakor ni šla. "S tem se ni ukvarjal le eden od policistov, pač pa dva oddelka. Zadevo so dobili tisti, ki so vrh stroke, ko govorimo o pranju denarja in dejanjih, povezanih s terorizmom," je povedal.

Ob tem je zagotovil, da nihče ni poskušal ovirati preiskave. Ni bilo nikakršnih pritiskov z nobene ravni politike, prav tako ne prelaganja zadeve iz enega v drug predal, pač pa so bili podatki Sove takoj odstopljeni v reševanje. "Zavedali smo se resnosti, v glavi mi je zvonil zvonec, definitivno," je zatrdil Goršek.

Manj podatkov je komisija dobila od Andreja Svetličiča z ministrstva za zunanje zadeve, ki vodi koordinacijsko skupino za spremljanje in izvajanje omejevalnih ukrepov. "Konkretno moram povedati, da sem bil šele lani seznanjen s to zadevo v zvezi z Iranom," je povedal, na večkratno Möderndorferjevo vprašanje, zakaj koordinacijske skupine s tem primerom ni nihče seznanil, pa ni znal odgovoriti.

Omejevalni ukrepi proti Iranu so bili sicer po njegovih besedah v tistem času zelo kompleksni in čeprav bi bile morda transakcije potencialno sporne z vidika določenih kaznivih dejanj, pa ni nujno, da so bile sporne tudi z vidika omejevalnih ukrepov, je sklepal Svetličič. In če je strokovni organ ugotovil, da tovrstnih kršitev ni bilo, koordinacijske skupine niti ni bilo treba obveščati.

Komisija je že v dopoldanskem delu seje zaslišala nekdanjo notranjo ministrico Kresalovo in nekdanjega pravosodnega ministra Aleša Zalarja, ki je po njenem odstopu opravljal tudi naloge notranjega ministra, medtem ko se nekdanji vodja komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Zvonko Černač vabilu ni odzval, prav tako komisija danes ni zaslišala nekdanjega zunanjega ministra Samuela Žbogarja. Delo bo nadaljevala že v soboto.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar