FinD - Novice - Ifo opozarja na potrebo po znižanju carin v čezatlantski trgovini
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

15.3.2018

Ifo opozarja na potrebo po znižanju carin v čezatlantski trgovini

München, 15. marca (STA) - Münchenski inštitut Ifo je v luči dogajanja okoli odločitve ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi carin na jeklo in aluminij opozoril, da ZDA s carinami manj bremenijo uvoz iz EU, kot to velja obratno, a pri tem obe strani za določene skupine proizvodov uporabljata visoke carinske dajatve. Ifo podpira znižanje čezatlantskih dajatev.

Ameriški predsednik Trump je minuli četrtek podpisal predsedniški ukaz o uvedbi carin na jeklo in aluminij, ki bodo začele veljati naslednji petek. V vmesnem obdobju pušča možnost prožnosti, vendar v zameno od najpomembnejših partneric pričakuje odpiranje njihovih trgov za ameriško blago in storitve. Trumpov korak je povzročil skrbi glede izbruha trgovinskih vojn med velikimi svetovnimi gospodarstvi, kar bi škodilo globalni rasti.

Še posebej ostre so bile prek Twitterja Trumpove izmenjave očitkov z EU glede "velikanskih carin", ki naj bi jih unija zaračunavala na ameriške proizvoda, zaradi lesar je zagrozil z uvedbo carin na avtomobile evropskih proizvajalcev, katerih pomemben del se sicer izdeluje v obratih v ZDA.

Ifo v luči teh Trumpovih besed poudarja, da "EU na noben način ni raj za svobodno trgovino, kot to sama zase pogosto pravi". To še posebej velja za trgovinske odnose z ZDA, je dejal vodja centra za mednarodne ekonomske odnose pri Ifu Gabriel Felbermayr.

Neponderirana povprečna carinska dajatev v EU je 5,2 odstotka, v ZDA pa 3,5 odstotka, je pojasnil Felbermayr in dodal, da so v nekaterih panogah oz. za nekatere skupine proizvodov te dajatve še precej višje. To sicer velja tudi za ZDA, a v nekoliko manjši meri kot za EU.

Kot primere so v Ifu navedli šestodstotne carinske dajatve v EU za motorna kolesa, 10-odstotne dajatve za osebna vozila, 17-odstotne za jabolka, 20-odstotne za grozdje, 26-odstotno za svinjino in razne živilske proizvode ter celo 68-odstotno za govedino. ZDA medtem na primer na ročne torbice zaračunava dajatev v višini osmih odstotkov, na čokolado in čokoladne izdelke devetodstotno, na brezalkoholne pijače skoraj 14-odstotno, na nekatere ključne mlečne proizvode 20-odstotno, na otroško hrano 21-odstotno, na lahka dostavna vozila 22-odstotno na tobačne izdelke pa skoraj 50-odstotno.

Ifo ob tem ugotavlja, da je ZDA na bistveno več skupin izdelkov zaračunava minimalne oz. skoraj ničelne carine.

Čeprav so v EU v letu 2015 skupaj obračunali za 5,7 milijarde dolarjev carinskih dajatev na uvoz iz ZDA, ameriške carinske oblasti pa so jih v istem letu obračunale za 7,1 milijarde dolarjev, je ob tem po pojasnilih Ifa treba upoštevati, da je bila vrednost uvoza iz ZDA v EU za okoli 150 milijard evrov nižja od vrednosti uvoza ZDA iz držav EU.

V vsakem primeru v Ifu podpirajo čezatlantske pogovore o znižanju carinskih dajatev. Unija in ZDA sta bili sicer pred Trumpovim prihodom na oblast sredi pogajanj o celovitem trgovinsko-naložbenem sporazumu TTIP, a so pogajanja od takrat zastala. še pred tem je bilo v nekaterih članicah unije pa javno mnenje zelo negativno uperjeno proti sporazumu.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar