FinD - Novice - Vrhovno sodišče razveljavilo rezultate referenduma o drugem tiru
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

15.3.2018

Vrhovno sodišče razveljavilo rezultate referenduma o drugem tiru

Ljubljana, 14. marca (STA) - Vrhovno sodišče je danes po opravljeni javni obravnavi o veljavnosti referenduma o zakonu o drugem tiru ugodilo pritožbi pobudnika referenduma Vilija Kovačiča in razveljavilo rezultate referenduma o uveljavitvi zakona o drugem tiru Divača-Koper iz lanskega septembra. Postopek bo treba ponoviti, zakon o drugem tiru pa tako še naprej ni v veljavi.

Odločitev vrhovnega sodišča je tako dodatno zamaknila izvedbo enega najpomembnejših projektov vlade. Ta je za gradnjo 27 kilometrov dolge železniške proge med Divačo in Koprom pripravila in sprejela zakon, ki temelji na javno-javnem partnerstvu, saj predvideva sodelovanje ene ali več zalednih držav pri financiranju projekta, vrednega nekaj manj kot milijardo evrov.

A civilna iniciativa Davkoplačevalci se ne damo pod vodstvom Kovačiča je uveljavitev zakona kljub neuspehu na referendumu septembra lani, na katerem je opozarjala predvsem na neprimernost trase in previsoke stroške projekta, zdaj dosegla ponovitev referendumskega odločanja.

Vrhovno sodišče je po besedah sodnika poročevalca Erika Kerševana sledilo oceni ustavnega sodišča, da sta zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter del zakona o volilni in referendumski kampanji v neskladju z ustavo, zato se je osredotočilo na vprašanje, ali bi posledice lahko vplivale na izid glasovanja na referendumu.

Na podlagi tega so vrhovni sodniki ocenili, da je vlada s proračunskimi sredstvi v višini 97.000 evrov financirala nedopustno referendumsko kampanjo, saj so v "njej poudarjali le pozitivne posledice uveljavitve zakona o drugem tiru in negativne, ki bi izvirale iz zavrnitve zakona, ne pa tudi morebitnih tveganj, ki jih prinaša uveljavitev". Zato, da lahko volivci svobodno izrazijo svojo voljo o predmetu referendumskega odločanja, je namreč najpomembnejše prav to, da imajo na razpolago vse informacije in tudi različne poglede.

Vrhovno sodišče je sicer zavrnilo Kovačičevo pritožbo zoper dva sklepa vlade, s katerima je ta sklenila, da se vključi v referendumsko kampanjo in za to nameni 97.000 evrov. Vlada mora Kovačiču povrniti tudi stroške sodnega postopka.

Sodišče je na današnji javni obravnavi zaslišalo tako Cerarja kot vodjo projekta in državnega sekretarja na infrastrukturnem ministrstvu Jureta Lebna. Oba sta ocenila, da je vlada v kampanji ravnala pravilno ter da je javnost o projektu drugi tir obveščala transparentno in celovito.

Cerar je znova predstavil pomen projekta za razvoj Luke Koper in slovenskega gospodarstva ter izpostavil, da je prav to eno od ključnih dejstev, ki je vplivalo na odločitev vlade, da vstopi v kampanjo. Če teh dejstev volivci ne poznajo, potem ne razpolagajo z vsemi informacijami. To je dolžnost dobrega in skrbnega gospodarja, je poudaril.

Dodelitev sredstev je bila zakonita, običajna praksa in v določeni meri je bilo to tudi nujno, je poudaril premier. Zavrnil je tudi Kovačičeve očitke o oviranju njegovih pravic, ko je že pred referendumsko kampanjo dejal, da do referenduma ne sme priti.

Kovačičeva odvetnica Lucija Šikovec Ušaj je med dokaznim gradivom med drugim izpostavila vladno strategijo za komunikacijo z javnostjo v času kampanje, iz katere po njenih besedah izhaja, da je vlada v kampanji ciljala na tisto skupino ljudi, ki bi zakon na referendumu podprla.

Referendum je bil izpeljan 24. septembra lani, udeležilo se ga je 20,55 odstotka volilnih upravičencev. Zakon o drugem tiru je podprlo 53,47 odstotka vseh, ki so veljavno glasovali, proti pa jih je glasovalo 46,47 odstotka. Referendum tako ni uspel zaradi prenizke udeležbe kot tudi zaradi rezultata samega.

A že dan zatem, torej še pred uveljavitvijo zakona, se je Kovačič pritožil na vrhovno sodišče zaradi nepravilnosti, ki so po po njegovem mnenju vplivale na poštenost referendumskega postopka in s tem tudi na izid. Pritožil se je tudi zoper sklep vlade, s katerim je ta namenila 97.000 proračunskih evrov za potrebe vladne strani na referendumu.

Vrhovno sodišče se je v nadaljevanju obrnilo na ustavno sodišče, ki je konec januarja presodilo, da sta zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter del zakona o volilni in referendumski kampanji v neskladju z ustavo. Referendumski spor pred vrhovnim sodiščem po oceni ustavnih sodnikov ni urejen jasno, vlada pa lahko proračunska sredstva za kampanjo porablja le, če v njej predstavi tako razloge za kot proti zakonu.

Kovačič je sodbo danes označil za velik korak za demokracijo. Kot je dejal, jo je "pogojno pričakoval". Uresničilo se je, da so sodniki ravnali razumno in pošteno ter da so upoštevali naše argumente, je poudaril. Ob tem je napovedal boj za nov datum referenduma, "da se ne bo spet ponovila kakšna neumnost". Poudaril je, da mora biti novi referendum izveden skupaj z volitvami. "Letos imamo še dvoje in samo butalci bi sprejeli rešitev, da bi bil referendum posebej," je bil jasen. Dodal je, da je cilj demokracije, da čim več ljudi odloča, ne pa čim manj.

Odločitev sodnikov je pozdravila tudi Šikovec Ušajeva, ki je dejala, da so ji dvomi o zmagi v času javne obravnave počasi kopneli. "Iz tega vedenja sodišča že vidiš, ali je korektno ali ne," je dejala. "S to sodbo se mi počasi vrača zaupanje v sodišče," je poudarila.

Odločitev vrhovnih sodnikov je odmevala tudi na političnem parketu. V DeSUS in SD so po sodbi vrhovnega sodišča, ki je razveljavilo izid referenduma o zakonu o drugem tiru, opozorili na pomen drugega tira za gospodarstvo, kdo je odgovoren, pa da bodo ocenili volivci.

Opozicijske stranke so poudarile, da so na sporno ravnanje vlade opozarjale že med kampanjo. Referendum bi morali po njihovem mnenju združiti s parlamentarnimi ali lokalnimi volitvami.

V SDS so zapisali, da jih odločitev ne preseneča, na nepravilnosti glede financiranja kampanje pa da so opozarjali ves čas njenega trajanja. Da so v Levici že med kampanjo opozarjali, da vlada sistematično zavaja državljane, je poudaril tudi poslanec Levice Matej T. Vatovec.

Tudi v Stranki Alenke Bratušek ocenjujejo, da je odgovornost za to, da se investicija še vedno ni začela, v celoti na vladi. Ta je na vso silo želela projekt izpeljati, kot si je zamislila, pri tem pa ni poslušala opozoril opozicije, čeprav so bila tehtna, so prepričani.

V NSi so vlado in pristojnega ministra medtem pozvali, naj prevzameta odgovornost za storjene napake.

Razveljavitev referenduma je odmevala tudi med gospodarstveniki. V Slovenskih železnicah so za STA povedali, da gre za odločitev sodišča, ki jo je treba spoštovati. Upajo pa, da to ne pomeni konec projekta drugi tir.

Kdaj bo potekalo ponovno glasovanje, še ni znano. Pravnik Jurij Toplak, ki je pritožnikom pomagal pri pritožbi na vrhovno in mnenju za ustavno sodišče, pričakuje, da bi volivci lahko znova odločali v roku dveh mesecev. Sodba vrhovnega sodišča bo po njegovem pričakovanju spisana v desetih dneh, nato pa ima DVK skladno z odločbo ustavnega sodišča 48 ur časa, da referendum razpiše.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar