FinD - Novice - Nekdanji prvi mož Energoplana Sraka pred preiskovalno komisijo o bankah o projektu Stožice
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

10.3.2018

Nekdanji prvi mož Energoplana Sraka pred preiskovalno komisijo o bankah o projektu Stožice

Ljubljana, 10. marca (STA) - Nekdanji prvi mož gradbenega podjetja Energoplan Zlatko Sraka je danes pred preiskovalno komisijo DZ o bankah odgovarjal na vprašanja o projektu javno-zasebnega partnerstva Stožice, kjer je bil Energoplan eden od dveh zasebnih partnerjev. Sraka je obžaloval, da ni bilo volje za dokončanje projekta, za neuspeh pa čuti veliko odgovornost.

Sraka je na začetku zaslišanja ocenil, da je bil projekt Stožice zaključen v 85 do 90 odstotkih, zato bi bila nastala škoda, tudi za vpletene banke, bistveno manjša, če bi Grep kot projektno podjetje Energoplana in Gradisa skupine G projekt dokončal.

Nagrajenec Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne dosežke iz leta 2004 je ocenil, da je bil neuspeh projekta za Grep kot zasebnega partnerja Mestne občine Ljubljana (Mol) tako posledica napačnega vodenja projekta kot nastopa krize.

Priznal je, da zanj čuti veliko osebno odgovornost. Kot edino tolažbo vidi, da so zgradili dva zelo lepa športna objekta. Grep in Gradis skupina G sta končala v stečaju, Energoplan je v prisilni poravnavi, Sraka pa je v osebnem stečaju.

Sraka je ob tem vztrajal, da davkoplačevalci zaradi Stožic niso na izgubi. Mol, ki je prispeval zemljišča, je dobil 130 milijonov evrov vredni javni del, za dodatne stroške gradnje pa plačal nekaj več kot 30 milijonov evrov, pri čemer je Grep zahteval skoraj 57 milijonov.

Vložek zasebnih partnerjev v javno-zasebno partnerstvo je bil 81 milijonov evrov, okoli 100 milijonov evrov je bilo po Srakinih besedah bančnih posojil. Ker pa je zmanjkalo po njegovih navedbah približno 15 milijonov evrov za dokončanje trgovskega dela, Grep ni dobil priložnosti, da bi s projektom zaslužil in poplačal posojila.

Sraka je povedal, da so leta 2007 projekt prepoznali kot obetaven. Pridobili so tudi tri potencialne kupce za trgovski del. Poleg srbske Delte sta bila to še Mercator in neko nemško podjetje.

Jeseni 2007 objavljeni razpis za javno-zasebno partnerstvo je sicer predvideval, da morajo imeti partnerji najmanj 200 milijonov evrov za izvedbo projekta, v letu 2006 pa bi morali ustvariti vsaj 300 milijonov evrov prihodkov.

Pogodbo o skupni ponudbi na razpis so decembra 2007 podpisali Energoplan, Gradis skupina G in Merkur. Po tistem, ko so bili konec februarja 2008 izbrani kot zasebni partnerji, pa je bil marca istega leta ustanovljen Grep, v katerem pa sta bila družbenika le dva. Z Merkurjem sta namreč podpisala pogodbo, da ta ne bo prevzel nikakršnih obveznosti v projektu, bo pa za potrebe gradnje dobavil za najmanj 30 milijonov evrov blaga.

Na vprašanje predsednika preiskovalne komisije Anžeta Logarja (SDS), ali so tako zaobšli pogoje razpisa, je Sraka odgovoril, da je ta dogovor izhajal iz Merkurjeve logike, da sam ne gradi. Na Merkurjev denarni vložek naj ne bi niti računali.

Za financiranje trgovskega dela so nato leta 2008 sklenili pogodbo s srbsko Delto, a je ta zaradi finančnih težav iz projekta leto za tem izstopila. Kot je dejal Sraka, bi lahko takrat odnehali, a bi bili stroški zelo visoki.

Nastali položaj so predstavili NLB in Factor banki, ki sta bili do projekta že izpostavljeni, pridobili so novega partnerja Supernovo, racionalizirali trgovski del na okoli 190 milijonov evrov in šli nato v pogajanja o novem posojilu. V vmesnem obdobju so banke odobrile kratkoročno posojilo, od tega 10 milijonov evrov neposredno Energoplanu. Za tega je dal Sraka osebno poroštvo, zaradi česar je zdaj tudi v osebnem stečaju.

Logarja je zanimala tudi vloga ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Sraka je med drugim povedal, da jim je Janković po izstopu Delte ponudil pomoč pri dogovarjanju z bankami, a jim je takratni prvi mož NLB Božo Jašovič rekel, da se morajo sami dogovarjati o posojilu. Župan si je po Srakinih besedah zelo prizadeval za dokončanje projekta, a na koncu očitno ni več mogel pomagati.

Konzorcij sedmih bank na čelu z NLB je julija 2010 z Grepom podpisal 115 milijonov evrov vredno sindicirano posojilo za dokončanje trgovskega središča. Sraka je ob tem dejal, da so se najprej dogovorili za posojilo 150 milijonov evrov, a so ga banke nato zmanjšale. Grep pa bi moral zagotoviti 50 milijonov evrov lastnih sredstev.

Ob tem je Sraka navedel, da so banke zahtevale, da se pred trgovskim delom zaključi javni. Na Logarjevo vprašanje, ali je ta poteza, ki je v nasprotju s komercialno logiko, dokaz političnega vpliva, je Sraka odgovoril, da ne ve, da pa bi bil projekt verjetno danes končan, če bi ta politična volja bila.

Na Logarjeve navedbe, da so bile banke pripravljene dati še 30 milijonov evrov, a v Grepu na to niso pristali, je Sraka odgovoril, da je ponudba prišla oktobra 2010, rok za predajo lokalov najemnikom pa je bil novembra tistega leta. To je bilo neizvedljivo in najemne pogodbe so propadle. Ob tem je zanikal, da Grep nadzora nad projektom ni želel prepustiti bankam.

Grep je ostal bankam z obrestmi dolžan preko 130 milijonov evrov, terjatve so bile nato prenesene na DUTB, ki je nato večji del terjatev prodala poslovnežu Izetu Rastoderju. Ta je lani tudi prevzel nedokončani trgovski del Stožic. Zdaj zanj išče investitorja. Sraka je ocenil, da je nedavni pregled stanja objekta pokazal, da je ta še vedno v zelo dobrem stanju.

Pred preiskovalno komisijo bi moral danes sicer pričati tudi nekdanji vidni predstavnik v SDS Borut Petek, a ga na zaslišanje ni bilo.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar