FinD - Novice - Slovenija lani s petodstotno rastjo BDP
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

28.2.2018

Slovenija lani s petodstotno rastjo BDP

Ljubljana, 28. februarja (STA) - Bruto domači proizvod (BDP) v Sloveniji se je lani po prvih ocenah statističnega urada realno okrepil za pet odstotkov, potem ko je bila gospodarska rast v 2016 pri 3,1 odstotka. V zadnjem lanskem četrtletju se je BDP v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2015 zvišal za šest odstotkov, je objavil statistični urad.

BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, ki jih za primerjave znotraj EU uporablja evropski statistični urad Eurostat, se je lani povečal za 5,4 odstotka.

V zadnjem lanskem četrtletju se je desezonirani BDP v primerjavi s tretjim četrtletjem zvišal za dva odstotka, potem ko je bila v tretjem trimesečju rast na četrtletni ravni pri 1,2 odstotka, v drugem in prvem pa pri 1,4 odstotka.

V primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2016 pa se je BDP po desezoniranih podatkih v zadnjem trimesečju okrepil za 6,2 odstotka, kar je bila največja medletna rast lani.

BDP v tekočih cenah je lani po prvi oceni dosegel 43,278 milijarde evrov, kar je nominalno za 7,1 odstotka več kot v 2016, realno pa gre, kot rečeno, za petodstotno rast.

Tako visoko rast kot ob koncu 2017 je Slovenija po besedah Romane Korenič s statističnega urada dosegla pred približno 10 leti, v drugem četrtletju 2008. Glede na to, da je gospodarstvo iz krize dokončno izšlo v zadnjem trimesečju 2013, Slovenija že štiri leta neprekinjeno beleži gospodarsko rast, ki se je lani občutno pospešila.

Leto 2017 si bomo po besedah Koreničeve zapomnili tudi po tem, da smo v sredi leta presegli predkrizno raven BDP. S tem se je zaključilo dolgo obdobje okrevanja in začelo obdobje vnovičnega približevanja najuspešnejšim evropskim gospodarstvom. Glede na rast v zadnjem lanskem četrtletju je bila Slovenija po trenutno razpoložljivih podatkih čisto na vrhu med državami EU, takoj za Romunijo.

Visoka gospodarska rast v zadnjih četrtletjih sicer, tako Koreničeva, še ne pomeni resnega dohitevanja. Glede na to, da smo komaj presegli raven izpred krize, tako še ni razloga za zaskrbljenost glede morebitnega pregrevanja. Je pa gospodarstvo zdaj, glede na stanje pred 10 leti, vsekakor manj zadolženo in ti podatki so vsekakor bolj spodbudni, je dodala.

K lanski rasti sta prispevala tako domače kot zunanje povpraševanje, a je bilo slednje po navedbah statistikov tako kot v 2016 tudi lani glavni dejavnik gospodarske rasti. Izvoz se je povečal za 10,6 odstotka in k rasti prispeval nekaj nad osem odstotnih točk. Uvoz je napredoval za 10,1 odstotka, skupno pa je menjava s tujino tako k rasti lani prispevala 1,3 odstotne točke.

Pomen domačega povpraševanja pri krepitvi BDP se je po drugi strani tudi lani povečeval. Domače povpraševanje se je okrepilo za 4,1 odstotka, od tega zasebno trošenje za 3,2 odstotka. Predlani je bila rast domače potrošnje 2,9-odstotna, rast zasebnega trošenja pa nekoliko višja, 4,3-odstotna. Domača potrošnja je lani k rasti prispevala 3,7 odstotne točke.

Do preobrata je lani prišlo pri investicijah. Bruto investicije so šle navzgor za 8,4 odstotka, potem ko so leto pred tem celo upadle za malenkostnih 0,1 odstotka. Bruto investicije v osnovna sredstva so se povečale za 10,3 odstotka, medtem ko so predlani nazadovale za 3,6 odstotka.

Skupna zaposlenost je lani dosegla 986.000 oseb, kar je največ po letu 2008. Glede na 2016 se je povečala za 2,8 odstotka ali za 27.000 oseb. V zadnjem četrtletju je prvič po skoraj 10 letih število zaposlenih preseglo en milijon.

Pozitivni trendi v zadnjem lanskem četrtletju so bili še nekoliko bolj izraziti kot na ravni celotnega leta.

Izvoz se je v medletni primerjavi povečal za 12,3 odstotka, uvoz pa za 11,1 odstotka, kar je bila najvišja rast od lanskih trimesečij. Domača potrošnja se je v zadnjem četrtletju lanskega leta medletno povečala za 4,5 odstotka, kar je bila najvišja rast po prvem trimesečju (5,3 odstotka). Zasebna potrošnja se je povečala za 3,3 odstotka, kar je bilo prav tako največ po prvih treh mesecih leta (3,7 odstotka). Bruto investicije so šle navzgor za 7,7 odstotka, najbolj izrazito pa so lani prav tako poskočile v prvem trimesečju (14,2 odstotka).

So se pa v zadnjem četrtletju občutno povečale bruto investicije v osnovna sredstva, to je za 11,9 odstotka. K tej rasti so pozitivno prispevale investicije v gradbene objekte in investicije v stroje in opremo. Investicije v gradbene objekte so se povečale za 18,2 odstotka, pri čemer so bolj izrazito narasle investicije v nestanovanjske objekte. Investicije v stroje in opremo so se povečale za 8,2 odstotka, kar je bila malenkost nižja rast kot v prvih dveh četrtletjih leta.

Prva ocena statistikov za lansko gospodarsko rast je sicer malenkost višja od zadnjih napovedi domačih in mednarodnih ustanov. Te so Sloveniji za letos napovedovale gospodarsko rast nekoliko pod petimi odstotki.

A končne podatke o lanski rasti bo statistični urad objavil šele konec avgusta. Lani je februarska ocena govorila o 2,5-odstotnem realnem povečanju BDP v 2016, letna pa je bila potem za 0,6 odstotne točke višja.

Letos naj bi se rast po napovedih nekoliko umirila, a še vedno ostala na ravni okoli štirih odstotkov.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar