FinD - Novice - Ob spremembah v proračunu EU Slovenijo čaka precej domače naloge
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

27.2.2018

Ob spremembah v proračunu EU Slovenijo čaka precej domače naloge

Ljubljana, 27. februarja (STA) - Ob pričakovanih spremembah v večletnem proračunu EU za 2021-2027 se odpirajo številna vprašanja. Pogajanja se bodo predvidoma začela maja letos, Slovenijo pa pri tem poleg prizadevanj za čim boljši izplen čaka veliko domačih nalog, je bilo slišati danes na posvetu na Predstavništvu Evropske komisije v Sloveniji.

O vprašanju proračuna unije po letu 2020 razprava poteka že nekaj časa, minuli teden so o tem uvodno neformalno razpravo opravili tudi voditelji držav in vlad sedemindvajseterice.

A pogajalski proces bo po napovedih stekel v začetku maja, ko bo Evropska komisija predstavila zakonodajni predlog. Časovnica Evropske komisije je ambiciozna, saj bi si v Bruslju pogajalski proces želeli zaključiti do pomladi 2019, torej pred volitvami v Evropski parlament, tako da ne bi prišlo do zastojev, vrzeli oz. političnih težav pri prehodu v nov parlamentarni sklic in novo sestavo komisije.

Na današnjem dogodku je bilo sicer slišati mnenja, da je ta časovnica zelo ambiciozna, saj bodo pogajanja v luči učinkov zaradi izstopa Velike Britanije iz EU, novih izzivov, povezanih z migracijami, spremenjenimi varnostnimi razmerami in posledicami gospodarske krize ter sočasnih poskusov reforme območja evra zelo kompleksna in zahtevna.

Bolj realno se tako zdi, da bodo pogajanja zaključena do konca 2019 ali v začetku 2020. Tudi pogajanja za trenutno večletno finančno obdobje 2014-2020 so namreč trajala 29 mesecev.

Na sam obseg večletnega proračuna, ki se trenutno giblje malenkost pod enim odstotkom bruto nacionalnega dohodka (BND) osemindvajseterice, bo t. i. brexit pustil trajni izpad, ocenjen na okoli 10 milijard evrov letno. Ta izpad je mogoče nadomestiti s povečanimi prispevki članic, zmanjšanjem porabe, uvedbo dodatnih lastnih virov EU ali kombinacijo ukrepov.

Obenem pa je pričakovati, da se bo obseg proračuna v deležu od BND povezave (po novem v obliki sedemindvajseterice) povečal. Z izstopom Velike Britanije iz EU se njen BND zmanjša za okoli 17 odstotkov, britanski neto prispevek pa je zaradi t. i. britanskega rabata le okoli sedem odstotkov celotnega proračuna.

Evropska komisija v predhodnih predlogih omenja obseg v višini od 1,10 do 1,19 BND sedemindvajseterice, nekatere velike neto plačnice, kot so Nizozemska, Avstrija, Švedska in Danska, pa vztrajajo pri precej nižji številki, nekje v višini enega odstotka BND. Gre za razliko približno 90 milijard evrov v sedmih letih.

Večina članic, tudi Slovenija, podpira obseg sredstev nad enim odstotkom BND. V Evropskem parlamentu naj bi trenutna razmišljanja šla celo v smeri 1,3 odstotka BND.

Prva neformalna razprava na vrhu EU je bila po ocenah konstruktivna, a pričakovati je, da se bo to po uradnem začetku pogajanj spremenilo. V vsakem primeru članice, tudi Slovenija, podpirajo več sredstev za nove izzive, kot so upravljanje z migracijami, varnost, nadzor zunanje meje in razvojna politika, prav tako naj bi veljalo strinjanje, da se sredstva za raziskave in razvoj, mobilnost mladih in tudi konkurenčnost ne krčijo.

Vse ostalo, torej evropska kohezijska politika in skupna kmetijska politika, ki s 70 odstotki predstavljata največji del proračunskega kolača, pa naj bi bilo odprto.

Pri tem bi lahko največ prahu dvignile zamisli o spremembi metodologije delitve kohezijskih sredstev, povezovanju kohezije z migracijami ali socialnimi vprašanji in navezavi delitve kohezijskih sredstev na strukturne reforme ter solidarnost pri migrantski krizi ali na vprašanja pravne države idr. Poudarek kohezijske politike bi se tako lahko s srednje in vzhodne Evrope premaknil na južne članice EU. Obenem bi se lahko povečala tudi deleža nacionalnega sofinanciranja ter povratnih sredstev.

Manjša so pričakovanja na strani prihodkov, kjer se večina sredstev v proračun nateče na podlagi prispevkov članic na temelju BND. Večina članic EU sicer podpira ukinitev različnih rabatov za neto plačnice, ki so bili vezani na britanskega, prav tako bi lahko prišlo do ukinitve lastnega vira na temelju davka na dodano vrednost, manj realna pa je opcija z novimi lastnimi viri unije.

Slovenija torej podpira obseg sredstev nekoliko nad enim odstotkom BND EU, obenem pa se zavzema za reformno naravnan proračun, ki odgovarja na nove izzive, pri čemer izpostavlja tudi globalizacijo in učinke tehnoloških sprememb.

Slovenija pričakuje tudi, da bo kohezijska politika ostala ena ključnih v proračunu. Obenem podpira proces nadaljnjih reform v smeri njene močnejše povezanosti s strukturnimi spremembami, poudarka na krepitvi konkurenčnosti in inovativnosti ter ustvarjanja kakovostnih delovnih mest. Slovenija bo tudi pozorna, da se bo kohezijska politika poleg poudarka na manj razvitih regijah osredotočala tudi na prehod nekaterih drugih regij v novo industrijsko revolucijo.

Pri tem se zaveda, da bi lahko Zahodna Slovenija izgubila upravičenost do kohezijskih sredstev, zato si prizadeva za nadaljevanje postopnosti njenega prehoda iz kohezijske v nekohezijsko regijo.

Pri skupni kmetijski politiki je Slovenija naklonjena njeni močni vlogi z ohranitvijo obsega sredstev na nominalni ravni, ne podpira pa predlogov uvedbe nacionalnega sofinanciranja za neposredna plačila in ni naklonjena nadaljnji konvergenci neposrednih plačil med članicami na podlagi zgolj površine, ampak izpostavlja tudi objektivne kriterije in rezultatsko naravnanost.

Na današnjem posvetu je bilo sicer slišati različna opozorila in poglede glede posameznih področij. Med drugim je bilo slišati poudarek, da Slovenija ohranitve pozicije neto prejemnice ne bi smela več videti kot ključni cilj, temveč bi morala gledati širše.

Prav tako je bilo slišati poudarke o učinkih sprememb v proračunu EU na slovenski proračun, ki bo moral nositi večje breme, znova pa je bilo slišati tudi kritike delovanja države na področjih, kot so npr. raziskave in razvoj.

Eden temeljnih poudarkov razprave je bil, da mora Slovenija ob pričakovanih spremembah narediti potrebno domačo nalogo za oblikovanje razvojnih strategij, ki bodo prispevale k najbolj učinkoviti možni porabi sredstev EU. Tu Slovenija precej zaostaja, prav tako kot pri sposobnosti koriščenja sredstev iz t. i. Junckerjevega naložbenega načrta in drugih inovativnih mehanizmov. Več bi bilo treba narediti tudi za preskok v razmišljanju o porabi sredstev EU na ravni lokalnih skupnosti.

Slovenija si prizadeva umestiti v samo jedro EU, zato bi se morala zavedati, da to terja tudi večji prispevek, je bila ena od ugotovitev. Ob tem bi se morala truditi, da sredstva porabi tako učinkovito, da bo kmalu tudi sama lahko postala neto plačnica.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar