FinD - Novice - Prihodnost zdravstvenih sistemov v stremenju k izidu zdravljenja
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

27.2.2018

Prihodnost zdravstvenih sistemov v stremenju k izidu zdravljenja

Ljubljana/Basel, 27. februarja (STA) - Demografski pritiski in inovacije v zdravstvu krepijo pritiske na državne finance in razkrivajo šibkost zdravstvenih sistemov po vsem svetu. Uvedba sistema, ki v ospredje postavlja izid zdravljenja (value-based healthcare), je neizogibna, toda prehod na tak sistem, ki se ne more zgoditi čez noč, je težaven.

Prehod na zdravstveni sistem, temelječ na rezultatih, bo terjal kar nekaj časa. Novartisov globalni vodja za strategijo Stephen Moran ocenjuje, da bi se to lahko zgodilo v 10 do 15 letih, odvisno od posamezne države. Koncept namreč ovirajo pomanjkanje standardiziranih meril zdravljenja, kratkoročno naravnani proračuni, razdrobljeno financiranje zdravstva in pomanjkanje koordinacije.

"Na neki točki bodo pritiski na zdravstvene sisteme tako veliki, da bodo države prisiljene nekaj storiti - maksimizirati izid zdravljenja s čim nižjimi stroški" je dejal Moran. Pojasnil je, da je za Novartis tak koncept zdravstva pomemben, ker podjetje ogromno vlaga v razvoj novih zdravil. Ta so resda draga, toda odzivnost pacientov nanje je odlična, kar pomeni, da se znižajo stroški nadaljnjega zdravljenja.

Koncept value-based healthcare denimo že poznajo ponekod v ZDA in v Veliki Britaniji, kjer se lahko pohvalijo, da ljudje s kroničnimi boleznimi živijo dlje in bolj kakovostno, strošek za njihovo zdravljenje pa je nižji kot v preteklosti. Moran poudarja, da je treba na zdravljenje gledati dolgoročno - začetni vložek je morda res višji, toda na dolgi rok so stroški nižji. Ljudje po uspešnem zdravljenju in tudi njihovi svojci znova zaživijo normalno, torej se vrnejo v službe, manj je hospitalizacij ...

Moran je izpostavil primer celične terapije za zdravljenje otrok z levkemijo (kymriah), s katero so začeli zdraviti lani v ZDA. V 83 odstotkih primerov so pacienti po tej metodi zdravljenja, ki je personalizirana, prešli v popolno remisijo. Gre za enkratno zdravljenje, za katerega so zavarovalnice v ZDA pripravljene plačati do 750.000 dolarjev, dejanska cena - ki je stvar pogajanj, števila bolnikov in ostalih pogojev - pa se giblje okoli 475.000 dolarjev.

V obstoječem zdravstvenem sistemu so stroški za zdravljenje, ki ne vplivajo na končni izid, visoki, kar je po Moranovih besedah ključen strateški problem. V ZDA tako nepotrebni stroški (stroški, ki ne vplivajo na končni izid zdravljenja, npr. nepotrebni pregledi, nepotrebni posegi ...) znašajo kar med 20 in 40 odstotki, za zdravila gre denimo le 10 odstotkov stroškov celotnega zdravljenja. Približno toliko za zdravila porabimo tudi v Sloveniji - po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je v letu 2016 delež odhodkov za zdravila predstavljal le 11,5 odstotka celotnih odhodkov zavoda in se zadnjih pet let zmanjšuje.

Pri uvajanju koncepta value-based je sicer pomembno pridobivanje relevantnih podatkov o zdravstvenem stanju bolnika. Učinkovito zbiranje podatkov, na podlagi katerih je mogoče analizirati, katero zdravljenje se najbolj obrestuje, je mogoče v okviru kliničnih registrov, ki so zbirke podatkov o bolnikih, njihovem zdravstvenem stanju in zdravljenju.

Klinični registri so pomembni zlasti na tistih področjih, kjer je zdravljenje bolezni lahko zelo drago. V Sloveniji so še v povojih, najboljši register imamo na področju revmatologije. A se to utegne nekoliko spremeniti na bolje, če bo DZ sprejel predlog novele zakona, ki so jo pripravili na ministrstvu za zdravje in predvideva dopolnjevanje že obstoječih in ustanavljanje novih registrov.

Z novelo predlagajo tri nove registre na področju raka, to so register testiranih oseb iz družin obremenjenih z dednim rakom, register organiziranega zgodnjega odkrivanja in obravnave raka dojk, register organiziranega odkrivanja in obravnave predrakavih sprememb in raka debelega črevesa.

Posodabljajo že uveljavljeni register raka in register organiziranega odkrivanja in obravnave predrakavih sprememb raka materničnega vratu. Poleg teh sta predlagana še dva nova registra, to sta register endoprotetike in register nemalignih redkih bolezni.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar