FinD - Novice - Panvita lani okrepila prihodke in dobiček
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

23.2.2018

Panvita lani okrepila prihodke in dobiček

Murska Sobota, 22. februarja (STA) - Skupina Panvita je imela lani 120 milijonov evrov prihodkov, kar je za dva odstotka več kot leto prej, in okrog 900.000 evrov dobička, kar je za 200.000 več kot leta 2016. V prihodnjih letih bodo uvedli več sodobne tehnologije in še več namakali.

V Panviti so lani načrtovali za 115 milijonov evrov prihodkov in za 200.000 evrov več dobička, kot so ga dosegli, razlog za manjši dobiček pa je po besedah predsednika uprave Panvite Petra Polaniča predvsem v mesnopredelovalni industriji, kjer so narasle cene prašičev.

"Prav v tem času pred letom dni se je začela nepojmljiva rast surovin. Ker del mesa kupujemo na trgu, pogodbe pa so definirane tako, da ne moremo na hitro spreminjati cen, ampak v 60 do 90 dneh, te rasti nismo mogli prenesti v cene. Tako smo na ta račun po ocenah izgubili nekaj manj kot 800.000 evrov čistega dobička. Na to ne moremo vplivati, sicer pa bi bili bistveno boljši kot leta 2016 in tudi od načrtov," pravi Polanič.

Nekaj težav so imeli tudi v primarnem delu, poljedelstvu in povrtninarstvu, zaradi vremenskih nevšečnosti so bili pridelki manjši. Jagod jim je na primer pomrznilo okoli 80 odstotkov, nekaj manj je bilo tudi pšenice, čeprav je ob manjšem pridelku običajno večja kakovost in s tem tudi višja cena na trgu. Zadovoljni pa so z letino soje, koruze, oljne ogrščice in ječmena.

Panvita prideluje v integrirani verigi hrano na 3500 hektarjih, na 100 hektarjih pa ekološko. Razmere na trgu so po Polaničevih besedah ta hip stabilne na primarnem delu, na sekundarnem pa smo v obdobju srednje visokih cen. "Če jih primerjamo z lanskim letom, so nižje, glede na pet- ali šestletno povprečje so višje, in cena prašičev se viša," dodaja.

Panvita je lani v deležu mesene industrije glede na načrt in leto 2016 dosegla 10-odstotno rast, rast se nadaljuje tudi letos. Dobršen del rasti je zaradi prodaje na tujih trgih, predvsem na Hrvaškem, v Makedoniji in Srbiji, nove partnerje imajo v Romuniji in Bolgariji, izvozijo pa okoli 30 odstotkov mesnih izdelkov, kar jim prinese slabih 15 odstotkov vseh prihodkov skupine.

Pri prašičih pa je znova postalo vroče vprašanje samooskrbe, širi se namreč afriška prašičja kuga, v Sloveniji pa vzredimo le 30 odstotkov prašičev, ki jih potrebujemo. Lani je bilo vzrejenih približno 257.000 prašičev, kar je celo najmanj po letu 1991.

"Samooskrba ni samo floskula, to vidimo zdaj, če se bo afriška kuga širila - in ker so glavni prenašalci divji prašiči, si težko predstavljam, da se ne bo širila - se nam lahko pri samooskrbi zgodijo čudne stvari. Če pride kuga v državo, ta ne sme izvažati mesa, in če se to zgodi v največjih prodajalkah, mesa ne bo. Razmišljamo, da bomo spet vpeljali plemensko čredo, tako se bo v Sloveniji povečalo število tekačev, tj. prašičev, starih do vključno deset tednov ali do teže 30 kilogramov. Zanimanje za rejo pa se bo povečalo tudi s sprejetjem specifikacije sheme izbrane kakovosti za prašičje meso," pojasnjuje Polanič.

Po njegovem je to pozitiven ukrep, ki bo spodbudil kmete, da se bodo ukvarjali tudi z osnovno čredo, saj si država pri tako pomembni kategoriji mesa, povpraševanje po prašičih je namreč največje, ne more privoščiti tako nizke samooskrbe.

V okviru sektorskega odbora za meso je bila specifikacija za izbrano kakovost potrjena, zdaj jo morata uradno vložiti še GIZ Mesne industrije Slovenije in Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije. Skrajni datum je 30. april, če jo želijo oglaševati z letom 2019.

V Panviti se prilagajajo tudi s tehnologijo preciznega kmetijstva oz. "digitalizacijo", ki pomeni pridelavo z nižjimi stroški. Ob popolni analizi tal se gnojila in škropiva uporabljajo glede na resnične potrebe, to pa pomeni bolj trajnostno in stroškovno učinkovitejšo pridelavo.

Novi projekt, za katerega naj bi letos dobili dovoljenja, je namakalni sistem za novih 400 hektarjev površin. Zdaj namakajo 800 hektarjev. "To je neverjetno. Štiriletne izkušnje z namakanjem so vrhunske, tudi v letih, ko ni bilo pomanjkanja padavin. Pri zgodnji rasti je to zelo pomembno, sploh na peščeni zemlji, saj dosegamo od 30 do 35 višji donos kot tam, kjer ne namakamo," še dodaja Polanič.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar