FinD - Novice - Pripravlja se ustrezen odziv za problematiko NLB
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

22.2.2018

Pripravlja se ustrezen odziv za problematiko NLB

Ljubljana, 22. februarja (STA) - Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je danes po vrhu koalicije potrdila, da "se pripravlja ustrezen odziv" v zvezi s problematiko NLB, tako glede zahtev Evropske komisije za prodajo kot problema hrvaških tožb za prenesene devizne vloge. Ni pa jasno, kdaj naj bi vlada ta "odziv" obravnavala.

Na vrhu koalicije pred sejo vlade sicer danes o zapletih glede vprašanj NLB niso govorili, je povedala Kustec Lipicerjeva. Se je pa zavzela, da bi dosegli enoten predlog za reševanje te problematike.

Evropska komisija Sloveniji oz. NLB grozi s sankcijami, če privatizacija banke ne bo izpeljana pravočasno, a je prodaja NLB močno obremenjena zaradi tožbenih zahtevkov hrvaških bank, ki v imenu Hrvaške na hrvaških sodiščih terjajo vračilo deviznih vlog v nekdanji zagrebški podružnici Ljubljanske banke.

Izpostavljenost banke zaradi teh tožb močno niža njeno ceno, vlada pa doslej ni hotela zagotoviti zaščite banke pred temi terjatvami. Proti je bil predvsem zunanji minister in prvak stranke DeSUS Karl Erjavec.

Te hrvaške terjatve bi namreč morale biti del nasledstvenih vprašanj po nekdanji Jugoslaviji, NLB pa po slovenskem ustavnem zakonu iz leta 1994 ne bi smela biti solidarnostno odgovorna za nekdanje devizne vloge v času nekdanje skupne države. Vendar pa hrvaških sodišč to ne zanima in proti NLB sta bili doslej po uradnih podatkih izrečeni že najmanj dve pravnomočni sodbi, po neuradnih pa še ena.

Eden od teh tožbenih zahtevkov naj bi bil izterjan v rubežu z računa NLB na Hrvaškem, enega pa naj bi banka že poravnala, s čimer pa se je ustvaril nov problem glede dosedanje slovenske politike na tem področju. Z izvršitvijo tretjega zahtevka pa naj bi v NLB še čakali.

Finančno ministrstvo je sicer v zadnjih dneh večkrat zagotovilo, da Slovenija ni menjala politike in da je vprašanje deviznih vlog na Hrvaškem še vedno del nasledstvenih vprašanj, vendar pa da Hrvaška ne spoštuje obveznosti iz nasledstvenega sporazuma, pa tudi ne mokriškega memoranduma iz leta 2013. Na finančnem ministrstvu tudi poudarjajo, da NLB sploh ni stranka mokriškega memoranduma "in da je edina pogodbenica, ki ga krši, Hrvaška".

V NLB vzrokov, zakaj so se odločili za plačilo zahtevka iz ene od teh izgubljenih sodb, ne razkrivajo, prav tako ni jasno, kako se bodo odločili v prihodnje. Po nekaterih neuradnih informacijah so se za plačilo odločili tudi zaradi morebitne prevelike poslovne škode, ki bi lahko nastala zaradi postopkov rubeža. Po drugi strani bo morala banka morda zaradi teh tožbenih zahtevkov - skupno naj bi šlo za okoli 172 milijonov evrov glavnice in obresti, ki že presegajo ta znesek - oblikovati rezervacije, kar pa bi znižalo kapitalsko ustreznost banke. To pa bi banka morala zadevo kompenzirati z omejevanjem kreditiranja, kar bi spet pomenilo poslovno škodo za banko.

Kdaj naj bi vlada ponudila rešitve za vse te odprte dileme, ni jasno. Neuradno naj bi finančno ministrstvo rešitve v obravnavo vladi ponudilo najkasneje do prihodnjega tedna, nato pa naj bi jih ministrica Mateja Vraničar Erman predstavila v Bruslju.

Kustec Lipicerjeva je danes napovedala temeljita usklajevanja v koaliciji, da bi prišli do enotnega predloga. "Usklajevali se bomo toliko časa, da bomo prišli do predloga, pod katerega se bomo lahko vsi podpisali". Več podrobnosti o predlogih, ki so na mizi, ni hotela razkrita. "Ta trenutek je še preuranjeno, da bi javno lahko karkoli komentirala, lahko vam pa zagotovim, da se intenzivno na tem dela in se pripravlja na odgovor," je dejala.

Problematiko je po današnjem sestanku koalicije pred sejo vlade komentiral tudi vodja poslanske skupine SD Matjaž Han. "Mislim, da moramo zadevo hrvaških varčevalcev rešiti in da NLB ni tista, ki bi morala ta denar plačevati," je izjavil.

Zavzel se je za reševanje problematike v okviru "komisije za nasledstvo". Če bo ta komisija podprla sprejem državnih garancij za hrvaške tožbe do NLB, potem bi to podprl tudi on, je dejal. Sicer pa se zavzema, da bi NLB v skladu s sprejeto strategijo prodali.

Poslanec DeSUS Franc Jurša je bil glede problematike NLB bolj zadržan. Povedal je, da je v poslanski skupini niso obravnavali, da pa podpira stališča predsednika stranke Erjavca.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar