FinD - Novice - Komisija DZ o predlogu poslancev SDS za nadzor Slovenskih državnih gozdov s strani računskega sodišča
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

22.2.2018

Komisija DZ o predlogu poslancev SDS za nadzor Slovenskih državnih gozdov s strani računskega sodišča

Ljubljana, 22. februarja (STA) - Komisija DZ za nadzor javnih financ je danes razpravljala o predlogu poslanske skupine SDS, da bi Slovenske državne gozdove nadziralo računsko sodišče. Po mnenju poslancev SDS je delovanje družbe netransparentno, vodstvo medtem očitke zavrača. Komisija je sejo prekinila, kdaj jo bo nadaljevala, še ni znano.

Poslanci SDS komisiji sicer predlagajo, da sprejme njihove sklepe, s katerimi bi računskemu sodišču predlagali, da preveri zakonitost dela poslovodstva in nadzornikov Slovenskih državnih gozdov, ustreznost sprejetih aktov, pravilnosti in skladnosti prodaje gozdno-lesnih sortimentov ter izvajanje javnih naročil podjetja.

V poslanski skupini SDS, ki je zahtevala sklic nujne seje komisije, so prepričani, da je prenos upravljanja z državnimi gozdovi s koncesijskega sistema na Slovenske državne gozdove sredi leta 2016 povzročila dodatne zastoje pri sanaciji posledic žledoloma iz leta 2014, posledično dodatne škode in izpad prihodkov.

Poslance SDS pri Slovenskih državnih gozdovih motijo menjave vodstva, nedorečeno delovanje nadzornikov in vlade kot skupščine podjetja. Po njihovi oceni zaradi političnih in osebnih povezav obstaja utemeljen sum netransparentnega delovanja, tudi posamezni akti podjetja so se sprejemali na hitro.

Kot je navedel Tomaž Lisec (SDS), jih je zmotilo tudi poročilo o poslovanju družbe za leto 2016, ki ga je obravnaval odbor DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vodstvo je poročilo za odbor namreč pripravilo v skladu z zakonom, ki je upravljalca državnih gozdovih vzpostavil - v luči doseganja ciljev gospodarjenja z državnimi gozdovi. To poročilo je po njegovi oceni filozofsko, v njem pa manjka vsebina.

"Bojimo se, da morda v Slovenskih državnih gozdovih ni vse tako lepo, kot se prikazuje v javnosti," je poudaril Lisec. Ob tem je pojasnil, da so se med drugim spreminjala pravila za prodajo lesa, kar da bi lahko predstavljajo tudi državno pomoč.

Državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marjan Podgoršek ne vidi smiselnosti v predlagani reviziji računskega sodišča. Ne vidi niti pravih argumentov, da bi pri spreminjanju pravil za prodajo šlo za kakršnokoli državno pomoč. Očitke poslancev SDS so preučili, indicev, ki bi vodili na neke nepravilnosti, pa niso zaznali, tudi ni nekih dokazov, da bi obstajali.

Tudi po mnenju državnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu Aleša Cantaruttija sklepi, ki jih predlagajo poslanci SDS, niso primerni. Delovanje Slovenskih državnih gozdov je treba po njegovih besedah gledati kot na enega od kamenčkov v širših prizadevanjih za ponovno oživitev ali okrepitev lesno-predelovalne dejavnosti.

"Zavračamo vse očitke, da delamo netransparentno, da ne delamo pravilno v skladu z zakonodajo," pa je poudaril glavni direktor Slovenskih državnih gozdov Zlatko Ficko. Med drugim družba javna naročila izvaja v skladu z zakonom o javnem naročanju in pravili, ki jih je vlada kot skupščina sprejela, na spletni strani objavljajo tudi vse informacije javnega značaja.

Glede prodaje lesa je pojasnil, da gre večina slovenskim kupcem, največji je Lesonit, med 10 največji pa sta le dve tuji družbi, in sicer iz Avstrije, katerima pa gre les slabše kakovosti. Družba je zdaj v sklepanju dolgoročnih pogodb, les bo šel ravno tako večinoma slovenskim kupcem.

Slovenski državni gozdovi ravno tako izpolnjujejo vse odločbe zavoda za gozdove tako za redno sečnjo kot sanitarno, je pa slednje zaradi naravnih nesreč (žled, podlubniki, vetrolom) več. Na terenu je dnevno odprtih od 200 do 250 delovišč.

Ficko se je dotaknil tudi donosa za državo, ki je višji od bivšega, koncesionarskega sistema. Povprečni neto donos v starem sistemu je bil v prvem polletju 2016 pri 11,2 evra, medtem ko so imeli Slovenski državni gozdovi v drugem polletju 2016, ko so prevzeli nalogo upravljalca državnih gozdov, donos pri 21,1 evra, lani pa pri 31,3 evra za kubični meter.

Komisija, v njej ima opozicija večino, bo po pričakovanjih predlagane sklepe SDS podprla. Poleg poslancev SDS imajo namreč podporo v Levici in NSi. Kot je dejala Violeta Tomić (Levica), Slovenski državni gozdovi niso sposobni upravljati osnovne dejavnosti, za katero so bili ustanovljeni, revizija poslovanja pa da je nujno potrebna. V NSi po besedah Jožefa Horvata vztrajajo pri vladavini prava, političnemu projektu ustanovitve Slovenskih državni gozdov so nasprotovali, projekt pa tudi še ni uspel.

Revizije računskega sodišča so po besedah Julijane Bizjak Mlakar (DeSUS) smotrne v primerih, kjer so nepravilnosti, a za Slovenske državne gozdove to po njenem mnenju ne drži. Tudi Jan Škoberne (SD) verjame, da Slovenski državni gozdovi ravnajo kot dober gospodar.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar