FinD - Novice - Nobene pravne osnove ni, da bi NLB plačala za devizne vloge na Hrvaškem
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

21.2.2018

Nobene pravne osnove ni, da bi NLB plačala za devizne vloge na Hrvaškem

Ljubljana, 20. februarja (STA) - Nobene pravne osnove ni, da bi NLB plačala zahtevke iz izgubljenih tožb na hrvaških sodiščih zaradi prenesenih deviznih vlog iz nekdanje Ljubljanske banke (LB), je za STA menil nekdanji guverner centralne banke in eden glavnih slovenskih pogajalcev pri nastajanju nasledstvenega sporazuma France Arhar.

"Pravne podlage, bodisi pogodbene bodisi zakonske, za bremenitev NLB ni. Z ustavnim zakonom iz julija 1994 je Slovenija jasno sporočila predvsem tujim upnikom, ki so bili upniki po novem finančnem sporazumu z Jugoslavijo, kjer so bili milijardni dolgovi v ameriških dolarjih, da NLB za te dolgove ne odgovarja," je spomnil Arhar.

"NLB je z ustavnim zakonom dejansko začela svoje življenje, stara Ljubljanska banka pa nadaljuje poslovanje za obveznosti, ki so bile sprejete do takrat," je povedal.

Če tega ustavnega zakona ne bi bilo, bi imeli upniki v skladu z omenjenim finančnim sporazumom z Jugoslavijo, v katerem je bila solidarnostna klavzula in klavzula o navzkrižni odgovornosti, "pravico od kateregakoli dolžnika po logiki solidarnosti izterjati zneske, ki so bili predmet pogodbe", je razložil.

"Na drugi strani se točno ve, da je bil leta 2001 na Dunaju podpisan sporazum o nasledstvu, ki posebej ureja to vprašanje. Hrvaška je ta sporazum ratificirala," je opozoril Arhar. Spomnil je še, da je Hrvaška tudi z memorandumom z Mokric leta 2013 priznala, da gre za vprašanje nasledstva.

"Sosednja država tega, kar ji ne odgovarja - ali je to arbitraža ali ratificirana pogodba ali memorandum, ne spoštuje in ne priznava," je dejal.

"Ker Hrvaška v skladu s tem memorandumom ni ustavila postopkov pred njenimi sodišči, Slovenija tudi toži Hrvaško pred Evropskim sodiščem za človekove pravice," je še spomnil Arhar, ki je sodeloval pri nastajanju omenjenega memoranduma. Na koncu sta ga podpisala tedanja predsednika vlad Janez Janša in Zoran Milanović.

Sicer ni želel podrobneje komentirati informacije, da se je NLB odločila za poplačilo zneska, ki ji ga nalaga hrvaško sodišče, ker da podrobnosti ne pozna. Vseeno se mu zdi odločitev za poplačilo precej nenavadna. "Naj bi Hrvaška delala izvršbe po svetu," je dejal.

"V NLB od vsega začetka vedo, kakšen je ustavni red v Sloveniji. Njihova pravna služba je imela takih primerov še in še, tako da ne vem, kaj je bil tisti sprožilec, da se je zgodilo to, kar se je."

Ne le, da NLB po njegovem mnenju ni imela nobene pravne podlage za plačilo zneska, ki ji ga je naložilo hrvaško sodišče, "lahko bi rekli tudi, da je bila ta odločitev v nasprotju z ustavnim zakonom, s katerim je bila NLB ustanovljena".

Kdo bi moral nositi odgovornost za to dejanje v banki, ki je v državni lasti, se Arhar ni želel izrekati. "V vsaki delniški družbi so organi uprave, nadzorni svet, tudi lastnik ima svoje pravice ... Ve se, preko koga jih izvaja. Lastniki izberejo nadzorni svet, ta upravo. In to je povsod enako," je namignil.

Po informacijah medijev je NLB doslej poplačala zahtevke na podlagi dveh izgubljenih sodb na hrvaških sodiščih zaradi prenesenih deviznih vlog varčevalcev v nekdanji LB. Skupno proti NLB in LB poteka 15 tožb, ki jih v imenu in za račun hrvaške države vodita Zagrebačka banka (Zaba) in Privredna banka Zagreb (PBZ).

Glede na podatke NLB tožbeni zahtevki obeh hrvaških bank znašajo približno 172 milijonov evrov glavnice, skupni znesek obresti pa že presega glavnico.

NLB sicer nasprotuje tem zahtevkom, vendar pa so bile glede na to poročilo pravnomočne najmanj tri sodbe, od tega dve neugodni za NLB, ena pa zaenkrat ugodno.

Pri eni je bil znesek izterjan v izvršilnem postopku z računa pri hrvaški banki. Šlo naj bi za nekaj sto evrov. Pri drugi sodbi, ki jo je banka prejela 16. novembra lani, pa je sodišče je NLB in LB naložilo, da solidarnostno plačata Zaba 492.000 evrov glavnice "s pripadajočimi obrestmi, ki presegajo glavnico in stroške postopka v višini približno 99.000 evrov z zamudnimi obrestmi".

Plačilo je bilo treba v skladu s sodbo izvršiti do 1. decembra lani in NLB se je za to očitno odločila. Po oceni časnika Dnevnik je šlo za znesek 1,5 milijona evrov.

Neuradno naj bi banka potem januarja letos dobila še eno negativno sodbo, stala pa jo bo pol milijona evrov, v današnji izdaji navaja časnik Dnevnik.

Izplačilo teh terjatev sedaj postavlja vprašanje, kakšno bo ravnanje banke še v ostalih primerih, ki še niso zaključeni pred hrvaškimi sodišči. V NLB za zdaj uradnih pojasnil ne dajejo, prav tako ne na finančnem niti ne na zunanjem ministrstvu. Finančno ministrstvo je zagotovilo le, da Slovenija vztraja, da je "vprašanje prenesenih deviznih vlog nasledstveno vprašanje in se mora reševati v skladu s sporazumom o vprašanjih nasledstva".

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar