FinD - Novice - V Ljubljani brez komentarjev in odgovorov glede hrvaških tožb proti NLB
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

20.2.2018

V Ljubljani brez komentarjev in odgovorov glede hrvaških tožb proti NLB

Ljubljana, 20. februarja (STA) - V Ljubljani danes ni ne komentarjev ne odgovorov na vprašanja glede informacij, da je NLB poplačala zahtevke na podlagi dveh izgubljenih sodb na hrvaških sodiščih zaradi prenesenih deviznih vlog. Zadeve ne komentirajo ne v NLB, kot tudi ne na ministrstvih za finance in zunanje zadeve, v kabinetu predsednika vlade pa se na klice ne odzivajo.

Potem ko je hrvaško ministrstvo za finance v ponedeljek za ameriško agencijo Bloomberg potrdilo, da je NLB izplačala denar po dveh pravnomočno izgubljenih tožbah na hrvaških sodiščih, od slovenskih institucij še vedno ni nobenih uradnih podatkov glede tovrstnih informacij, ki so sicer v javnost prišle minuli četrtek.

Neuradno naj bi sicer NLB plačala zahtevke na podlagi najmanj ene sodbe za prenesene devizne vloge varčevalcev v nekdanji Ljubljanski banki, kar naj bi bilo sicer glede na dolgoletno politiko Slovenije stvar nasledstva po nekdanji skupni državi. S sporazumom z Mokric iz leta 2013 je to priznala tudi Hrvaška, ki pa vendarle ni ustavila sodnih postopkov proti LB oz. NLB.

Te tožbe v imenu in za račun hrvaške države vodita Zagrebačka banka (Zaba) in Privredna banka Zagreb (PBZ). Med letoma 1994 in 1996 sta vložili 27 tožb proti LB in NLB zaradi deviznih vlog nekdanjih varčevalcev zagrebške podružnice LB, ki so prenesli svoj denar na 25 hrvaških bank. Teh 27 primerov so nato skozi leta združili v 15 postopkov.

Glede na medletno poročilo skupine NLB za lansko tretje četrtletje tožbeni zahtevki obeh hrvaških bank znašajo približno 172,2 milijona evrov glavnice (glede na tečaj na 31. december 2016), skupni znesek obresti pa že presega glavnico.

NLB sicer nasprotuje tem zahtevkom, vendar pa so bile glede na to poročilo pravnomočne najmanj tri sodbe, od tega dve neugodni za NLB, ena pa zaenkrat ugodno.

V primeru, ki sta ga NLB in LB izgubili in ki je bil pravnomočen maja 2015, je bil znesek izterjan v izvršilnem postopku z računa pri hrvaški banki. Znesek v poročilu ni naveden, po neuradnih podatkih pa gre za nekaj sto evrov; po poročanju današnje izdaje Dnevnika 1400 evrov.

V drugem primeru je pritožbeno sodišče 29. marca 2016 pritožbi NLB ugodilo in proces vrnilo v vnovično odločanje na prvostopenjsko sodišče, da bi ugotovili pomen memoranduma iz Mokric v hierarhiji pravnih predpisov Hrvaške. Sodišče je ocenilo, da memorandum ni mednarodna pogodba, ki bi zavezovala sodišče in je zavrnilo predlog o mirovanju postopka v skladu z določili tega memoranduma. Vnovični pritožbeni postopek zdaj poteka.

V tretjem primeru, katerega sodbo je banka prejela 16. novembra lani, pa je NLB pritožbo izgubila. Sodišče je NLB in LB naložilo, da solidarnostno plačata ZaBa 492.000 evrov glavnice "s pripadajočimi obrestmi, ki presegajo glavnico in stroške postopka v višini približno 99.000 evrov z zamudnimi obrestmi".

Plačilo je bilo treba v skladu s sodbo izvršiti do 1. decembra lani in NLB se je za to očitno odločila. Po oceni Bloomberga je šlo za skupni znesek okoli 813.000 evrov, po oceni časnika Dnevnik pa kar 1,5 milijona evrov.

V poročilu so sicer navedli, da bo banka "sodbo izpodbijala z revizijo na vrhovnem sodišču Hrvaške in pozneje, če bo to potrebno, tudi z vsemi ostalimi razpoložljivimi pravnimi sredstvi, saj obveznosti starega deviznega varčevanja v skladu s slovenskim ustavnim zakonom niso obveznosti NLB".

Neuradno naj bi banka potem januarja letos dobila še eno negativno sodbo, stala pa jo bo pol milijona evrov, v današnji izdaji navaja časnik Dnevnik.

Izplačilo teh terjatev sedaj postavlja vprašanje, kakšno bo ravnanje banke - ki je v državni lasti - še v ostalih primerih, ki še niso zaključeni pred hrvaškimi sodišči.

V NLB za zdaj uradnih pojasnil ne dajejo, prav tako ne na finančnem niti ne na zunanjem ministrstvu. Slednji ne komentirajo, ali je s tem dejanjem NLB prišlo do spremembe slovenske politike do vprašanja deviznih vlog.

Zunanji minister Karl Erjavec, ki je član koordinacijskega odbora za nasledstvo, je v petek v izjavi za STA povedal, da je vlada o problemu že razpravljala in da je "ogorčena", ker je prišlo do poplačila ene od tožb s strani NLB.

Finančno ministrstvo je v petek prav tako zagotovilo, da Slovenija vztraja, da je "vprašanje prenesenih deviznih vlog nasledstveno vprašanje in se mora reševati v skladu s sporazumom o vprašanjih nasledstva".

Na finančnem ministrstvu so poudarili še, da "Slovenija vseskozi vztraja, da Hrvaška ne spoštuje mednarodnopravnih zavez, ker nadaljevanje sodnih postopkov o prenesenih deviznih vlogah predstavlja ponovno kršitev memoranduma o soglasju, ki sta ga državi podpisali marca 2013 v Mokricah". Podpisala pa sta ga tedanja predsednika vlad Janez Janša in Zoran Milanović.

Neuradno naj bi sicer finančno ministrstvo pripravljajo rešitve za problematiko prenesenih deviznih vlog hrvaških varčevalcev nekdanje LB, o tem pa naj bi vlada menda razpravljala prihodnji teden.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar