FinD - Novice - Pred politiko ob izzivu lastniške usode NLB spet pasti nerešenih odnosov s Hrvaško
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

19.2.2018

Pred politiko ob izzivu lastniške usode NLB spet pasti nerešenih odnosov s Hrvaško

Ljubljana, 16. februarja (STA) - Medtem ko vlada pripravlja pripombe na poglobljeno preiskavo, ki jo je zaradi kršitve zaveze o prodaji NLB sprožila Evropska komisija, je v ospredju znova tudi zgodba o nerešeni problematiki vlog hrvaških varčevalcev. NLB se neuradno sooča s prvimi pravnomočnimi sodbami na Hrvaškem, vlada naj bi o obeh stvareh razpravljala konec meseca.

Na finančnem ministrstvu pripravljajo pripombe Slovenije na potezo Evropske komisije, ki je konec januarja začela poglobljeno preiskavo glede NLB. Te morajo komisiji posredovati do začetka marca. Pripravljali pa naj bi tudi rešitve za nerešeno problematiko prenesenih deviznih vlog hrvaških varčevalcev nekdanje LB, ki postaja vse bolj pereča težava.

Zgodbi sta povezani, saj je vlada lani začete postopke privatizacije banke zaustavila ravno zaradi nerešenega vprašanja omenjenih deviznih vlog. Ugotovila je namreč, da so tveganja zaradi tega prevelika, saj bi s prodajo banke iztržila znatno manj, kot bi sicer lahko.

NLB pa naj bi se po neuradnih informacijah nekaterih medijev v teh dneh soočila s prvimi pravnomočnimi sodbami v primeru prenesenih deviznih vlog. Hrvaška sodišča o njih odločajo kljub memorandumu z Mokric, podpisanim leta 2013, po katerem bi morala te postopke prekiniti ter za to vprašanje poiskati rešitev na podlagi sporazuma o nasledstvu, podpisanega na Dunaju leta 2001.

"Na ministrstvu za finance smo seznanjeni, da sta Privredna banka Zagreb in Zagrebačka banka leta 1996 z naslova prenesenih deviznih vlog vložili skupaj 27 tožb zoper LB in NLB, zaradi združevanja primerov se je število tožb zmanjšalo na 15," so povedali, medtem ko so medije za podrobnosti poteka postopkov pred hrvaškimi sodišči napotili na NLB.

V molk so zaviti tudi v NLB, kjer so povedali le, da "zadeve ne morejo komentirati".

Novembra lani je postala pravnomočna sodba v eni od tožb Zagrebačke banke. Zagrebško županijsko sodišče je na drugi stopnji NLB in LB naložilo plačilo več kot 492.000 evrov z obrestmi. Poleg te sta bili pred tem v še dveh postopkih na Hrvaškem sprejeti pravnomočni odločitvi, ena v korist slovenskih bank in ena pa v prid hrvaških tožnikov, a v obeh primerih je šlo za zneske pod 800 evrov.

Kot danes poroča časnik Delo, je bilo v zadnjem času na hrvaških sodiščih izrečenih še nekaj sodb proti NLB. Te pa naj bi časovno sovpadale z odločitvijo arbitražnega sodišča o meji med državama junija lani in z izročanjem prvih slovenskih kazni hrvaškim ribičem zaradi prečkanja meje v Piranskem zalivu januarja letos.

NLB se je znašla v kočljivi situaciji, saj ji zakon nalaga plačilo pravnomočnih sodb, a bi s tem lahko škodila interesom Slovenije v meddržavnem sporu glede prenesenih deviznih vlog. Po dostopnih informacijah NLB plačila še ni izvršila in čaka na potezo vlade.

Zunanji minister Karl Erjavec, ki je član koordinacijskega odbora za nasledstvo, je medtem za STA danes dejal, da je NLB poplačala eno sodbo. Za katero sodbo gre, ni pojasnil, je pa povedal, da je vlada o tem že razpravljala in da je "ogorčena".

Po navedbah Dela naj bi bil v enem primeru dosojeni znesek, v višini nekaj sto evrov, izterjan z računa NLB pri hrvaški banki.

Slovenija vztraja, da Hrvaška in njena sodišča s svojim ravnanjem krši memorandum z Mokric. Ministrstvo za finance lani s predlogom za zaščito banke na vladi ni uspelo, sedaj naj bi se po nekaterih informacijah znova pripravljala rešitev za to problematiko, o kateri naj bi vlada govorila čez dva tedna.

Vprašanje je, ali se bo vlada sploh odločila zaščititi banko, saj bi s tem zaprla vprašanje problematike vlog hrvaških varčevalcev, ki je bila razlog, da se je odločila ustaviti privatizacijo banke. To bi morala začeti lani v zameno za soglasje Evropske komisije k državni pomoči NLB v letu 2013.

Ker se to ni zgodilo, je komisija konec januarja proti državi začela poglobljeno preiskavo, saj dvomi, da je slovenski decembrski predlog v povezavi z odlogom prodaje NLB enakovreden prvotni prodajni zavezi. Slovenija mora na ta postopek pripombe poslati do začetka marca, kar mora potrditi ministrski zbor.

Slovenija bi morala namreč prodati 75 odstotkov minus eno delnico banke, najmanj polovico do konca leta 2017, ostalo do konca letošnjega leta. Ker polovice banke ni prodala in ni izvedla predvidenega kompenzacijskega ukrepa, to je prodaje balkanskih bank NLB, se državna pomoč šteje za nezakonito.

Med preiskavo bosta strani poskušali doseči dogovor. Če to ne bo mogoče, lahko komisija od Slovenije zahteva izterjavo nezakonite državne pomoči NLB, ki bi jo banka morala vrniti državi.

Slovenija je komisiji konec lanskega leta poslala predlog za spremembo zaveze glede privatizacije NLB. Predlagala je, da se prodajne postopke za NLB odloži in se za vmesno obdobje imenuje upravljalskega zastopnika, ki pa ne bo sodeloval pri novih postopkih prodaje.

A komisija v tej zgodbi vztraja, da je ključno zagotoviti dolgoročno vzdržnost banke in da je treba zagotoviti enako obravnavo članic EU. Ob tem dvomi, da bi se ti alternativni ukrepi lahko štejejo za enakovredne prvotni zavezi Slovenije.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar