FinD - Novice - Poraba energije za rudarjenje bitcoinov na Islandiji presega porabo gospodinjstev
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

19.2.2018

Poraba energije za rudarjenje bitcoinov na Islandiji presega porabo gospodinjstev

Reykjavik, 17. februarja (STA) - Islandija, ki velja za eno najbolj priljubljenih držav za rudarjenje bitcoinov, bo po trenutnem trendu sodeč za rudarjenje bitcoinov letos porabila več električne energije, kot znaša celotna poraba vseh gospodinjstev v državi. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da lahko zaradi tega elektrike začne celo primanjkovati.

Rudarjenje kriptovalut je, poenostavljeno povedano, odkrivanje novih kovancev. Uporabniki si namreč kriptovalute nenehno izmenjujejo, vse transakcije, opravljene v določenem obdobju, pa se zberejo v seznam, ki se imenuje blok. Naloga rudarjev je, da transakcije potrdijo in jih zapišejo v glavno evidenco, ki se imenuje veriga blokov oziroma blockchain.

Zapletene računalniške operacije, ki se uporabljajo pri tem, porabijo ogromno električne energije. Po ocenah strokovnjakov sicer še vedno ne toliko, da bi lahko to globalno gledano zamajalo ravnovesje. Gre pa nedvomno za veliko količino, zaradi česar nekatere države že resno razmišljajo o zvišanju cen elektrike, če tega še niso storile.

Rudarji zato svoje "rudnike" vse pogosteje selijo v države, kjer so cene nižje. Mednje sodi tudi Islandija, kjer so v zadnjih mesecih zrasli pravi "rudniški kompleksi", kot so jih poimenovali tuji mediji. Za to nimajo zaslug le cene, temveč tudi hladnejše podnebje, ki olajša hlajenje zahtevnih računalniških komponent.

Mnoge islandske družbe tako opozarjajo, da "kriptorudarji" porabijo več elektrike od največjih industrijskih obratov in vseh gospodinjstev skupaj. Po ocenah družbe HS Orka bodo slednja letos porabila skupno 700 gigavatnih ur elektrike, za rudarjenje kriptovalut pa bo potrebnih okoli 840 gigavatnih ur. Na Islandiji sicer živi okoli 340.000 ljudi.

Iz vladnih krogov je po poročanju spletnega portala Fortune slišati tudi pritožbe zaradi skromnih koristi, ki jih ima Islandija od takšnih projektov. Rudniki kriptovalut namreč ne potrebujejo številčnega osebja, skromni pa so tudi z vidika vlaganj v infrastrukturo. Objekti, kjer so računalniške komponente, so lahko namreč precej preprosti.

Ker kriptovalute niso obdavčene, so skromni tudi njihovi davčni prispevki, zato se v islandski Piratski stranki sprašujejo, ali bi država morala uvesti posebni davek na takšno dejavnost.

Na visoko porabo pri rudarjenju kriptovalut so pred mesecem dni po posebnem izračunu opozorili tudi pri Morgan Stanley. Kot so ugotovili, bi globalna poraba električne energije pri rudarjenju bitcoinov letos lahko dosegla raven, ki jo bodo po pričakovanjih leta 2025 dosegala vsa električna vozila na svetu skupaj, in raven letne porabe elektrike v Argentini.

Vrednost kriptovalut se je v zadnjem času sicer precej znižala, a se zadnje dni spet zvišuje. Vrednost najbolj znane med njimi, bitcoina, je minuli torek prvič po sredini lanskega novembra zdrsnila pod raven 6000 dolarjev. Še pred slabima dvema mesecema je dosegla rekordnih 19.511 dolarjev. V petek je že presegla 10.000 dolarjev.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar