FinD - Novice - Finančni instrumenti nova oblika podpor v programu razvoja podeželja
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

19.2.2018

Finančni instrumenti nova oblika podpor v programu razvoja podeželja

Ljubljana, 18. februarja (STA) - Odbor za spremljanje programa razvoja podeželja je ta teden obravnaval predlog četrte spremembe programa razvoja podeželja 2014-2020, katere bistvena sprememba je uvajanje finančnih instrumentov. Ta oblika povratne podpore se v programu uvaja prvič in pomeni pomembno novost za kmetijski, živilsko-predelovalni in gozdarski sektor.

Sprememba programa razvoja podeželja 2014-2020 predstavlja eno izmed ključnih podlag za uvedbo finančnih instrumentov v Sloveniji. Po potrditvi spremembe programa na Evropski komisiji sledi sprejem izvedbenega predpisa za izvajanje finančnih instrumentov na vladi ter podpis sporazuma o financiranju z organom, ki bo izvajal finančne instrumente, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

"Vzpostavitev celotnega sistema za izvajanje finančnih instrumentov bo potekala v tem letu, lansiranje finančnih produktov na trg pa je predvideno za leto 2019," so pojasnili.

Sprememba programa razvoja podeželja je bila pripravljena na podlagi predhodne ocene finančnih instrumentov, ki jo je v skladu z evropsko uredbo v letu 2015 izdelalo podjetje PwC svetovanje. Ta predhodna ocena je pokazala, da se subjekti, dejavni v kmetijstvu in na podeželju, soočajo z visokimi stroški financiranja in zahtevami glede ravni zavarovanja s premoženjem za pridobitev posojil pri finančnih institucijah, kar omejuje njihovo sposobnost nadaljnjega investiranja v razvoj in širitev dejavnosti.

Zaradi tega so bile garancije (portfeljske ali individualne) opredeljene kot najprimernejši finančni instrument za te subjekte. Ti subjekti so lahko fizične osebe z registrirano dopolnilno dejavnostjo, nosilci kmetij, pa tudi mala in srednje velika podjetja ter velika podjetja.

Prednosti takega instrumenta so po pojasnilih ministrstva v zmanjšanju najvišje ravni zavarovanja s premoženjem, ki jo od končnega prejemnika sredstev zahteva finančna institucija v postopku odobravanja posojila, v znižanju obrestnih mer, stroškov odobritve garancije in daljšega moratorija, ročnosti posojil in podobno.

"Smisel garancije namreč je, da finančni instituciji, ki odobrava posojila, krije znaten del tveganja, ki izhaja iz morebitnega nepoplačila posojila, zaradi česar je ta finančna institucija končnemu prejemniku sredstev pripravljena posojilo odobriti pod ugodnejšimi pogoji, to pa končnemu prejemniku sredstev prinaša tudi nižje stroške pri pridobivanju posojila," so poudarili.

Garancija kot oblika finančnega instrumenta tako prispeva k izboljšanemu dostopu do virov financiranja in s tem naslavlja neoptimalne naložbene razmere na trgu. Na ministrstvu pričakujejo, da bodo subjekti, dejavni na področju kmetijstva, živilske in lesno-predelovalne verige ter drugih gospodarskih dejavnosti na podeželju, preko lažjega dostopa do ustreznih virov financiranja lažje in hitreje vlagali v razvoj in širitev svoje dejavnosti, ustvarjanje novih delovnih mest in priložnosti za rast.

Na ministrstvu pričakujejo tudi, da bo uvedba finančnih instrumentov prispevala k večji ekonomski učinkovitosti in večji kakovosti podprtih projektov ter boljšemu izkoristku razpoložljivih sredstev v okviru programa razvoja podeželja, predvsem zaradi multiplikativnega učinka in možnosti ponovne uporabe sredstev.

Garancije bodo sicer uvedene v okviru podpor za naložbe v predelavo oz. trženje in/ali razvoj kmetijskih proizvodov, za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti in za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdnih proizvodov.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar