FinD - Novice - V DZ neenotno o predlogu zakona za sanacijo okolja v Celjski kotlini
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

16.2.2018

V DZ neenotno o predlogu zakona za sanacijo okolja v Celjski kotlini

Ljubljana, 16. februarja (STA) - DZ v nadaljevanju februarske seje obravnava predlog zakona o nujni sanaciji posledic čezmerne obremenitve okolja na območju Celjske kotline, ki ga je v parlamentarni postopek vložila skupina poslancev s prvopodpisano Janjo Sluga (SMC). Poslanske skupine so neenotne v podpori predlagane zakonske rešitve.

Kot je uvodoma pojasnila poslanka Sluga, predlog zakona vzpostavlja soodgovornost države, lokalnih skupnosti in glavnega onesnaževalca, da pripravijo, izvajajo in sofinancirajo program ukrepov za sanacijo Celja. Podrobneje so opisani splošni in specifični ukrepi za sanacijo, poudarek je na onesnaženi zemlji na otroških igriščih in spremljanju zdravstvenega stanja otrok.

Predlagani zakon je rezultat skoraj dveletnega dela, usklajevanj na terenu in bi po njenem mnenju lahko služil kot vzorčni primer reševanja takšnih okoljskih bremen po celotni Sloveniji. Ministrstvo za okolje in prostor, ki ga zdaj problematizira, bi ga lahko vzel za podlago za svoje ukrepanje, za katerega trdi, da je potrebno, je dejala.

Sluga je spomnila, da letos mineva pet let, odkar so izpolnjeni pogoji za sprejetje aktov za sanacijo Celjske kotline. Že avgusta 2013 je bil spisan odlok, ki je bil sicer oktobra istega leta spremenjen in ki je med drugim po vsebini služil kot podlaga za ta predlog zakona. A noben odlok ni dobil podpisa s strani pristojnega ministra.

Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je medtem pojasnila, da se vlada zaveda problematike sanacije degradiranega okolja, a je treba k reševanju te problematike na območju celotne Slovenije, torej tudi na območju Celjske kotline, pristopiti sistematično z jasnimi končnimi cilji, metodologijami in postopki. Vlada nasprotuje sprejetju predlaganega zakona za posamični primer, saj tak pristop ruši veljavno sistemsko ureditev na področju sanacije degradiranega okolja.

Kot je dodala, je ministrstvo v osnutku prenovljenega zakona o varstvu okolja, ki je že bil v javni obravnavi, vključilo tudi posebno poglavje o sanaciji v preteklosti onesnaženih območij. Novi zakon bo sistemsko podrobneje uredil ta vprašanja, zlasti odgovornost za onesnaženje, postopek določitve onesnaženega območja, prioritetni vrstni red sanacije in njeno izvedbo ter sistemske finančne vire.

Poslanske skupine so neenotne v podpori predlaganemu zakonu, v razpravi je bilo slišati tudi kritike, da gre za še en predlog zakona, ki je bil v parlamentarno proceduro vložen nekaj mesecev pred volitvami.

Kot je dejal Matjaž Nemec (SD), namenu in cilju predloga zakona težko nasprotujejo, a razumejo tudi pomisleke vlade glede sistematičnega pristopa. V poslanski skupini SD so prepričani, da potrebujemo trajnostno uravnotežen sonaravni razvoj, v luči iskanja takšnih rešitev tudi razumejo ta zakonski predlog.

V Levici bodo ta predlagani interventni zakon podprli, je pojasnil Franc Trček in spomnil, da že najmanj pet let mineva, odkar so bili izpolnjeni vsi pogoji za sprejetje aktov o okoljski sanaciji Celjske kotline.

Ker se problematika ne premakne iz zatečenega stanja, so v poslanski skupini SMC po pojasnilih Anite Koleša ocenili, da ni druge rešitve, kot da se področje uredi z zakonom. Predlog ima eden sam temeljni namen - da se po skoraj 30 letih začne izvajanje ukrepov za zmanjšanje posledic okoljske škode predvsem kot posledice dolgoletne metalurške dejavnosti.

Tudi v NSi bodo predlog zakona po besedah Ive Dimic podprli, saj je v ustavi zapisano, da ima vsak pravico do zdravega življenjskega okolja. Žalosti jih, da se za to onesnaženje ve že vrsto let, onesnažene dele države pa da je treba primerno sanirati.

Vinko Gorenak (SDS) je bil vesel tega predloga zakona, a je zmeden. Vlada, katere del je SMC, je proti, v njihovo poslansko skupino so prišli poslanci SMC, ki so se podpisali pod predlog zakona, naj ga ne podprejo. Poslanska skupina SDS bo situacijo proučila in se nato odločila o (ne)podpori.

V poslanski skupini DeSUS medtem po navedbah Ivana Hršaka ne bodo podprli predloga zakona, saj da je treba k reševanju problematike pristopiti sistemsko. Krovni zakon, torej zakon o varstvu okolja, namreč predstavlja podlago za sprejemanje odlokov po posameznih območjih največje obremenjenosti okolja.

DZ bo o predlogu glasoval v torek.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar