FinD - Novice - Najbolj prebojne srednje velike občine z mladimi župani
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

14.2.2018

Najbolj prebojne srednje velike občine z mladimi župani

Ljubljana, 13. februarja (STA) - Raziskava kaže, da so bile v zadnjih štirih letih razvojno najbolj prebojne srednje velike občine z mladimi župani, ki imajo hkrati bogate izkušnje in široke interese. V prihodnje bodo med drugim ključna vprašanja trajnosti ter pametne uporabe podatkov, je poudaril vodja raziskave Zlati kamen Robert Mulej iz podjetja SBR.

Uspešne občine se premikajo od infrastrukture k znanju, namesto ideologije v ospredje postavljajo interese. Napravile so tudi že prve korake na področju pametnih mest, je na konferenci Zlati kamen v Ljubljani rezultate raziskave predstavil Mulej.

Raziskava je sicer kot dobre primere izpostavila 12 občin, ki so kandidirale za nagrado Zlati kamen. Med drugim so ugotovili, da gre za občine, ki v ospredje postavljajo okoljsko in družbeno vzdržen razvoj. Še bolj zanimivo pa je po njegovih besedah, da med kandidatkami prevladujejo srednje velike občine, torej takšne z med 10.000 in 20.000 prebivalci. "Hitre in merljive preskoke je zelo težko narediti, če ni kritične mase, medtem ko se večje občine težje oziroma počasneje premikajo," je razloge za to pojasnil Mulej.

Obenem je raziskava izpostavila tudi t. i. "nov val slovenskih županov". Na čelu občin, ki so v ospredju, namreč prevladujejo razmeroma mladi župani, ki so dobro ali celo izjemno izobraženi, imajo zanimivo osebno zgodovino oz. "so kljub mladosti že marsikaj naredili", hkrati pa imajo zelo široke interese, od padalstva do prostovoljnih aktivnosti, je izpostavil Mulej.

Med vprašanji prihodnosti je Mulej med drugim izpostavil t. i. indeks bega možganov, ki pove zelo veliko o tem, kako bo občina v prihodnjih letih privlačna tako za prebivalce kot vlagatelje. Izrednega pomena bodo tudi demografska gibanja. "Leta 2013 smo imeli 19 občin, kjer je bilo več kot 20 odstotkov prebivalcev starejših od 65 let. V tem kratkem času se je število teh občin povečalo na 65," je poudaril. Imamo tudi prvo "staro" občino - tisto, kjer je 30 odstotkov prebivalcev starejših od 65.

Tretje pomembno prihodnje razvojno področje bo zeleni oz. trajnostni razvoj. Tukaj bo izrednega pomena indeks samozadostnosti trga dela. Mulej je izpostavil velike okoljske vplive dnevnih migracij na delo. "Rešitev vprašanja delovnih migracij je v veliki meri lokalna. Občine bodo zato ključne v bitki za rešitev planeta," je spomnil.

V zadnjem času je veliko govora tudi o pomenu podatkov. A samo imeti jih, ni dovolj, je izpostavil Mulej: "Šele, ko jih zložimo na pameten, ustvarjalen način, lahko pričakujemo preboj."

V okviru konference se je odvila tudi okrogla miza o prihodnjem uspešnem razvoju. Kot je izpostavil ljubljanski podžupan Janez Koželj, je Ljubljana pomemben napredek naredila, ker si je v skladu s svojo vizijo zastavila 96 razvojnih projektov, ki jih enega za drugim tudi izvaja. Zastavljeni cilji in smernice so "zelo enostavni, oprijemljivi, merljivi in dosegljivi".

Začeli so s tistimi projekti, ki jih je bilo mogoče uresničiti brez dovoljenj oziroma spopada z birokracijo. Hkrati pa so se najprej lotili projektov, ki so prinesli takojšnje učinke, je pojasnil. Kot glavni problem trajnostnega razvoja je namreč izpostavil družbo, ki uživa v potrošništvu. "Ključna naloga je sprememba vrednot," je izpostavil.

Generalna direktorica direktorata za prostor, gradnjo in stanovanja na ministrstvu za okolje in prostor Barbara Radovan je spomnila, da so mestne občine v tekoči evropski finančni perspektivi upravičene do določenih sredstev, a so morale prej pripraviti trajnostne urbane strategije. "Želimo si, da te strategije ne bi bile namenjene le črpanju sredstev, ampak bi postale vodilo nadaljnjega razvoja," je dejala.

Priznala pa je tudi, da so določeni projekti, ki bi si jih želeli uresničiti na državni ravni, pa za to ni dovolj volje ali razumevanja. Kot enega od takih projektov je izpostavila ljubljansko železniško vozlišče.

Župan Občine Podčetrtek Peter Misja je med drugim izpostavil odsotnost investicijskega denarja za manjše občine, ki pa kljub temu dobivajo nove in nove naloge, njihovo breme se povečuje tudi s spremembami v plačah vzgojiteljic v vrtcih ali poklicnih gasilcev. Edina možnost po njegovem je, da župan najde alternativni vir denarja - bodisi so to komunalni prispevki, sklad stavbnih zemljišč, turistična taksa ali podobno.

Za prihodnje pa je Misja kot ključno izpostavil povezovanje med župani in tudi sodelovanje znotraj občin. "V vasi, kot je Podčetrtek, ne moreš imeti dveh ekip, ampak eno, ki strelja na isti gol," je ponazoril.

Izvršni direktor podjetja Dewesoft Andrej Orožen pa je med drugim izpostavil, da je občina njihovo podjetje podprlo pri ideji o Katapultu za uresničevanje idej mladih, v katerem danes deluje 10 podjetij. "Vsi ti mladi so ostali v občini," je spomnil. Dewesoft na drugi strani podpira ideje občine o inkubatorju za izobraževanje visoko tehničnih kadrov, "100 let prepozno" pa po oceni Orožna prihajajo tudi prizadevanja za predor Trbovlje-Prebold.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar