FinD - Novice - V Murski Soboti ogrevanja z geotermalno vodo za zdaj ne bo, v Lendavi ga hvalijo
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

11.2.2018

V Murski Soboti ogrevanja z geotermalno vodo za zdaj ne bo, v Lendavi ga hvalijo

Murska Sobota, 11. februarja (STA) - V Pomurju že dolgo načrtujejo ogrevanje stanovanj z vročo podzemno vodo, a novi sistem koncesij za geotermalno vodo je načrte za tako ogrevanje v Murski Soboti kljub novim vrtinam v ta namen povsem podrl. V Lendavi, kjer sistem deluje že več let, pa trdijo, da je izkoriščanje gospodarsko in okoljsko upravičeno.

V Murski Soboti so za namene ogrevanja stanovanj v mestu v letih 2012 in 2013 izvrtali raziskovalno in ponikovalno ali reinjekcijsko vrtino Sob-3g in Sob-4g ter obnovili vrtino Sob-1 v okviru energetskega dela projekta Turistični center Fazanerija.

Za to so porabili okoli 3,2 milijona evrov, občina je prispevala 0,9 milijona evrov, Evropski sklad za regionalni razvoj pa 2,1 milijona evrov.

Strokovnjaki Nafte Geoterm in Naravoslovnotehniške fakultete, ki so sodelovali pri projektu, so novi vrtini ocenili kot največji geotermalni energetski potencial v Sloveniji, s katerim bi lahko občina postala energetsko samozadostna. Z vodo iz omenjenih vrtnin naj bi namreč ogrevali več kot 2000 stanovanj, z dvema dodatnima vrtinama pa celo mesto, s čimer bi rešili tudi težave s trdnimi delci v zraku.

Tem napovedim so nekateri oporekali, zapletlo se je tudi pri širitvi daljinskega ogrevanja, zato so začeli občani sami posodabljati kotlovnice, mnogi so prešli na ogrevanje s plinom ali toplotnimi črpalkami.

Zaradi visokih stroškov koncesnin, ki jih je na podzemne vode začela zaračunavati država, pa so se soboški načrti podrli. Na občini so lani izračunali, da bi moralo njihovo javno podjetje Komunala za uporabo termalne vode za ogrevanje iz vrtine Sob-1 letno namesto dotedanjih 6715 evrov vodnega povračila plačevati skoraj 100 tisoč evrov koncesnine, petnajstkrat višja dajatev pa bi preveč zvišala ceno ogrevanja.

Po lanskih izračunih bi koncesnina ceno ogrevanja zvišala za 125 evrov za megavatno uro, tako da bi bila toplote iz tega vira povsem nekonkurenčna.

Zato Komunala lani ni podpisala koncesijske pogodbe o izkoriščanju geotermalne energije za vrtino, ki so jo že uporabljali za ogrevanje objektov v središču mesta in za dogrevanje vode na kopališču, in se tako izkoriščanju vroče vode povsem odpovedala.

"V danih razmerah izkoriščanje termalne vode ne bi bilo ekonomsko upravičeno, nujne bi bile dodatne naložbe v zgraditev toplovodnega omrežja, kotlovnice in infrastrukture za vračanje termalne vode v vrtino Sob-4g. Finančno je bil to prevelik zalogaj za občinski proračun in Komunalo, čakali smo državni razpis, ki bi omogočil izvedbo potrebnih naložbi, vendar ga ni bilo," so zdaj pojasnili na občini in dodali, da je bilo neuspešno tudi iskanje rešitve prek javno-zasebnega partnerstva ali podelitve koncesije.

Prejšnji župan Anton Štihec, ki je podpiral projekt, je razočaran. Po njegovem mnenju sedanje vodstvo občine na izkoriščanje geotermalne energije nima dovolj širokega pogleda, saj Avstrijci in Madžari le nekaj kilometrov stran ob znatno nižji temperaturi in izdatnosti ter kakovosti načrpane vode to na veliko izrabljajo. Prepričan je, da so na občini naročili nestrokovne meritve.

"Država pa pač z novimi, povišanimi koncesninami ščiti sedanje igralce na energetskem trgu v Sloveniji, prvenstveno Petrol. Pogrešam enotnejši nastop politike na temo zaviranja razvoja večjega izkoriščanja geotermalne energije v severovzhodnem delu Slovenije, kjer je njen največji potencial," je dejal Štihec.

Tudi Željko Vukelić, odgovorni vodja del pri vrtanju zadnjih dveh vrtin in rudarski revident z Naravoslovnotehniške fakultete, je presenečen, ker občina projekta izrabe geotermalne energije ne bo razvijala.

"Po mojem mnenju ni strokovnih in ekonomskih razlogov, da se projekt izrabe geotermalne energije v prihodnosti ne izvede. Res ne vem, zakaj je projekt zastal, ker je energetski potencial murskosoboških vrtin res zelo dober, da ne pretiravam z besedo izjemen," je prepričan Vukelić, ki je dodal, da so koncesijske dajatve ob vračanju vode v vodonosnik minimalne, projekt pa uspešno deluje v Lendavi.

Na Občini Lendava so pojasnili, da ima daljinsko ogrevanje z geotermalne energije gospodarsko in okoljsko plat. "Agencija za energijo je potrdila, da ima Lendava najcenejše daljinsko ogrevanje v Sloveniji, cenejše je samo v Novi Gorici in Ljubljani ter v nekaterih manjših sistemih, na ta način pa preprečujemo izpust približno 1600 kubičnih metrov ogljikovega dioksida v ozračje, kar bistveno pripomore h kakovosti zraka v Lendavi," so zapisali.

V Murski Soboti so medtem zatrdili, da obremenjenost z delci PM 10 v središču mesta vztrajno pada, med drugim zaradi prehoda večstanovanjskih in poslovnih objektov na kotlovnice na zemeljski plin ali toplotne črpalke voda-voda.

Če bodo možnosti uporabe geotermalne vode ugodnejše, si bodo na soboški občini prizadevali za pridobitev koncesije ali dali v najem vrtine zasebniku. Glede očitkov, da bo treba pridobljena evropska sredstva vračati, pa so opozorili, da izkoriščanje termalne vode ni bila ena zmed zavez ob prijavi na javni razpis, zato možnost za vračilo ne obstaja.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar