FinD - Novice - Januarja 1,5-odstotna letna inflacija
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

7.2.2018

Januarja 1,5-odstotna letna inflacija

Ljubljana, 07. februarja (STA) - Cene življenjskih potrebščin so se januarja v medletni primerjavi zvišale za 1,5 odstotka, k čemur je največ prispevala dražja hrana, je danes objavil statistični urad. Na mesečni ravni so se cene medtem znižale za 0,8 odstotka, kar je bila predvsem posledica zimskih razprodaj oblačil.

Januarska 1,5-odstotna letna inflacija je bila za 0,2 odstotne točke nižja od decembrske ravni in za 0,2 odstotne točke višja od tiste v enakem mesecu lani. Povprečna rast cen v zadnjih 12 mesecih je bila 1,4-odstotna.

Letno inflacijo je v največji meri dvigovala dražja hrana, ki je k stopnji prispevala 0,5 odstotne točke. Cene hrane so bile v medletni primerjavi višje za tri odstotke, pri čemer je bilo sadje dražje za 11,6 odstotka, meso za 7,7 odstotka, mleko, sir in jajca pa za 3,2 odstotka. Cene zelenjave so se na drugi strani znižale za osem odstotkov.

Nominalno se je med hrano najbolj podražilo maslo, in sicer za 18,2 odstotka, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedala Tatjana Brvar z oddelka za statistiko cen statističnega urada.

V enem letu so se podražili tudi električna energija, plin in druga goriva, in sicer skupaj pa štiri odstotke, k skupni inflaciji pa so prispevali 0,3 odstotne točke. V tej skupni se je najbolj podražila toplotna energija, za 13 odstotkov. Plin se je podražil za 5,7 odstotka, tekoča goriva pa za okoli pet odstotkov, je dodala Brvarjeva.

Letno inflacijo so medtem za 0,2 odstotne točke znižale nižje cene avtomobilov (-3,4 odstotka). "Ta pocenitev gre na račun rabljenih avtomobilov," je pojasnila Brvarjeva. Za 0,1 odstotne točke znižala še cenejša mobilna telefonija (-1,9 odstotka).

Januarski mesečni upad cen je bil medtem predvsem posledica zimskih razprodaj oblačil in obutve. Nižje cene oblačil so inflacijo znižale za 0,9 odstotne točke (oblačila za otroke so se ob tem glede na lanski december pocenila za 17,7 odstotka, za ženske za 17,1 odstotka in za moške za 15 odstotkov). Dodatne 0,1 odstotne točke so prispevale nižje cene obutve (-7,5 odstotka), 0,2 odstotne točke so prispevali cenejši počitniški paketi (-5,3 odstotka), 0,1 odstotne točke pa cenejša oprema za šport (-13,3 odstotka).

Na drugi strani so inflacijo za 0,2 odstotne točke zvišale višje cene hrane, in to v največji meri meso in zelenjava, ki sta se podražila za 1,5 oz. 5,3 odstotka. Po 0,1 odstotne točke so prispevali še dražji električna energija, plin in druga goriva ter storitve v skupini restavracije in hoteli ter druge januarske podražitve.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za evropske primerjave, je bila januarja 1,7-odstotna, kar je bilo prav tako za 0,2 odstotne točke manj od decembrske ravni in za 0,2 odstotne točke več kot v enakem obdobju lani. Povprečna 12-mesečna rast cen je bila januarja 1,6-odstotna. Na mesečni ravni so cene po tej metodologiji upadle za 0,6 odstotka.

Januarska letna stopnja inflacije je bila v Sloveniji tako nekoliko nad ravnjo za celotno evrsko območje, ki je bila po prvih podatkih evropskega statističnega urada Eurostat pri 1,3 odstotka. Na ravni celotnega območja skupne valute so k inflaciji v medletni primerjavi prispevale predvsem višje cene energije in hrane.

Statistični urad je z letom 2018 začel uporabljati novo metodologijo za izračun indeksa cen življenjskih potrebščin in harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin, in sicer gibanje cen hrane, pijače in tobaka sedaj izračunava na podlagi podatkov iz podatkovnih baz največjih trgovcev v Sloveniji, medtem ko jih je doslej s popisovanjem cen na terenu. Tako pridobiva veliko večji vzorec, saj so doslej spremljali 6500 cen, po novem pa jih 70.000, večja je tudi košarica izdelkov, katerih cene spremljajo.

Indeks cen za leto 2017 so izračunavali tako po stari kot po novi metodologiji, pokazalo pa se je, da pri skupnem mesečnem indeksu cen ni bilo razlike, pri cenah hrane in brezalkoholnih pijač pa je bil mesečni indeks v povprečju za 0,1 odstotne točke nižji od objavljenega. "Primerjava s prejšnjo metodologijo pokaže, da ni velikih razlik pri skupnem indeksu. Dobili smo potrditev, da je bil tudi dosedanji indeks zelo dober, bo pa sedaj boljši, saj je tudi zajem podatkov bistveno boljši," je dejala namestnica generalne direktorice statističnega urada Karmen Hren.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar