FinD - Novice - Na Brdu v četrtek skupna seja slovenske in srbske vlade
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

30.1.2018

Na Brdu v četrtek skupna seja slovenske in srbske vlade

Brdo pri Kranju, 30. januarja (STA) - Na povabilo premierja Mira Cerarja bo v četrtek na delovnem obisku srbska premierka Ana Brnabić z močno ministrsko in gospodarsko delegacijo. Namen četrtega srečanja vlad je pregled uresničevanja dogovorov in sporazuma o nasledstvu, naslovitev odprtih vprašanj ter opredelitev možnosti za poglobitev sodelovanja.

Poseben poudarek bo na krepitvi dvostranskega sodelovanja na področjih gospodarstva, kulture, kmetijstva, gozdarstva in prehrane, migracij, informacijske tehnologije, javne uprave, varnosti, socialnih zadev in pravosodja. Govorili bodo tudi o regionalnem sodelovanju, širitvi EU ter pomoči Srbiji v pogajalskem procesu z unijo, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje (Ukom).

Po dvostranskem srečanju premierjev, pa tudi resornih ministrov, bo na Brdu pri Kranju potekala skupna seja vlad. Popoldne se bodo člani vlad na čelu s predsednikoma pridružili udeležencem gospodarskega foruma na Gospodarski zbornici Slovenije.

Premierja bosta tudi nagovorila udeležence foruma, ki se ga bo predvidoma udeležilo 170 predstavnikov slovenskih in srbskih podjetij.

Obisk pomeni nadaljevanje rednega in intenzivnega dialoga na visoki politični ravni ter četrto srečanje vlad, ki sta jih državi uvedli s ciljem krepitve sodelovanja na resornih področjih in postopnega reševanja odprtih vprašanj. Prvo srečanje je bilo oktobra 2013 v Srbiji, drugo februarja 2015 v Sloveniji ter tretje oktobra 2016 v Srbiji.

Ana Brnabić, ki kot prva premierka srbsko vlado vodi od junija lani, je bila gostja na lanskem Blejskem strateškem forumu, ko se je srečala tudi s premierjem Cerarjem. Tokrat prihaja na prvi delovni obisk, v okviru katerega naj bi jo po doslej znanih podatkih sprejel tudi predsednik republike Borut Pahor. V okviru rednega političnega dialoga med državama je bil februarja lani na uradnem obisku v Sloveniji srbski zunanji minister Ivica Dačić.

Državi imata dobre odnose, za Slovenijo pa je ob krepitvi gospodarskega in drugega sodelovanja tudi izjemnega pomena, da se sporazum o vprašanjih nasledstva uresničuje in spoštuje v celoti, dosledno in v dobri veri, saj številna vprašanja iz nasledstva po nekdanji SFRJ še vedno niso rešena. Tu je Srbija pomembna sogovornica in z njo tudi okrepljeno sodeluje, so sporočili iz Ukoma.

Slovenija si prizadeva pospešiti implementacijo sporazuma, še posebej glede vračanja slovenske kulturne dediščine ter arhivskega gradiva, pospešitve postopkov vrnitve premoženja slovenskim podjetjem v okviru priloge G, nadaljnje dodelitve oz. skupne prodaje diplomatsko-konzularnih predstavništev nekdanje SFRJ ter glede prostega dostopa do vseh državnih arhivov nekdanje skupne države.

Slovenija je v okviru nasledstva od decembra 2016 prevzela originale nekaj več kot 100 mednarodnih sporazumov iz arhiva zunanjega ministrstva Srbije, ki je pomenil prvi prevzem jugoslovanskih arhivov v Beogradu s strani katerekoli države naslednice po 25 letih od razpada SFRJ.

Slovenija, ki je Srbiji leta 2016 poslala seznam okoli 300 predmetov kulturne dediščine, si želi, da bi vladi oblikovali strokovni skupini, ki bi določili merila za njeno razdelitev. Po prilogi A, ki določa delitev te dediščine, države naslednice namreč doslej še niso oblikovale mešane komisije.

Seznam, ki ga je posredovala Slovenija, sicer predstavlja samo evidenco, popis slovenske kulturne dediščine, ki se nahaja na ozemlju Srbije, in ne uradni zahtevek Slovenije za vračilo teh umetnin, zato si tudi želi ustanovitve strokovnih skupin.

Slovenija si v tem okviru želi od Jugoslovanske kinoteke pridobiti originale 18 slovenskih filmov, ki jih ji je dala v hrambo.

Iz vojnega muzeja v Beogradu pa si želi pridobiti nekaj fondov, ki se nanašajo izključno na Slovenijo, kot sta fond borcev za severno mejo in vojaških sodišč. Pred 100. obletnico ustanovitve Univerze v Ljubljani leta 2019 pa si želi pridobiti tudi ustanovni akt univerze, je za STA povedal Andraž Zidar, pooblaščeni visoki predstavnik Slovenije za nasledstvo.

Gospodarsko sodelovanje med državama je zelo intenzivno in razvejano. V Srbiji je registriranih največ slovenskih podjetij v tujini, več kot 1500. Srbija je druga največja prejemnica slovenskih neposrednih naložb, ki so konec leta 2016 znašale 1,01 milijarde evrov.

V letu 2016 je blagovna menjava med državama dosegla 1,24 milijarde evrov, kar je bila rekordna vrednost v zadnjih desetih letih. V desetih mesecih leta 2017 je dosegla 1,1 milijarde evrov, kar je 7,3 odstotka več kot v enakem obdobju leta 2016.

Slovenija podpira evropsko perspektivo Srbije in ji nudi tudi konkretno pomoč v njenem pogajalskem procesu z EU, ki jo izvaja v okviru bilateralne tehnične pomoči, twinningov ter različnih strokovnih praks.

Državi tudi dobro sodelujeta na področju upravljanja z migracijami. Skladno z dogovorom iz leta 2016 bodo tako slovenski policisti tudi letos sodelovali pri nadzoru srbsko-bolgarske meje. Doslej je bilo skupno napotenih 36 slovenskih policistov.

Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar bo ob skupnih aktivnostih za učinkovito upravljanje z migracijami s srbskim kolegom na Brdu govorila tudi o boju proti terorizmu in drugem policijskem sodelovanju.

Slovenija ima v Srbiji eno večjih izseljeniških skupnosti. Gre za okoli 10.000 oseb slovenskega porekla, ki so organizirane v 16 društvih. Po letih prizadevanj se bo v šolskem letu 2018/2019 pričel pouk slovenščine kot izbirnega jezika v osnovnih šolah v Srbiji. Po prvih prijavah se ocenjuje, da se bo pouk pričel v najmanj treh šolah v Vojvodini, so sporočili iz Ukoma.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar