FinD - Novice - Letošnji dan varstva osebnih podatkov v pričakovanju uveljavitve nove uredbe
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

29.1.2018

Letošnji dan varstva osebnih podatkov v pričakovanju uveljavitve nove uredbe

Ljubljana, 28. januarja (STA) - Danes obeležujemo evropski dan varstva osebnih podatkov, ki letos mineva v pričakovanju uveljavitve splošne uredbe EU o varstvu podatkov. Ta nalaga preventivne ukrepe za zaščito osebnih podatkov v različnih organizacijah, tudi imenovanje pooblaščenca za varstvo teh podatkov. Pred njeno uveljavitvijo 25. maja bo v Sloveniji sprejet še poseben zakon.

"Osebni podatki so v informacijski dobi zelo pomembna valuta. Različna ameriška podjetja so tako bogata zato, ker imajo naše podatke, ne pa nafte ali drugih rudnikov in bogastev," je za STA dejal namestnik informacijske pooblaščenke Andrej Tomšič. Uredba želi po njegovih navedbah poenotiti pravila po EU, hkrati pa k spoštovanju veže tudi tuje multinacionalke, kot so Facebook, Google, Amazon in Microsoft.

Tomšič je prepričan, da si v informacijsko bogati dobi, ko se zbira ogromno naših podatkov in nas banke, zavarovalnice in trgovci z različnimi klubi zvestobe množično profilirajo, zaslužimo boljše varstvo podatkov.

V nekaterih organizacijah po novem pooblaščenec za varstvo osebnih podatkov

Uredba je po njegovem mnenju naravnana preventivno in nalaga podjetjem, da so predvsem transparentna do posameznikov. Tako bo moral posameznik vedeti, katere podatke daje in komu, kaj bodo počeli z njimi in kakšne so njegove pravice v zvezi s podanimi podatki.

Organizacije pa bodo morale upoštevati številne omejitve, med njimi so prepoved preprodaje podatkov brez soglasja posameznikov in njihova uporaba za namene, ki posamezniku niso bili predstavljeni. Popisane bodo morale imeti tudi zbirke podatkov, je pojasnil Tomšič.

Večja podjetja in institucije bodo morali imenovati pooblaščeno osebo, ki bo nadzorovala, kaj se počne s podatki posameznikov. Po Tomšičevih besedah bo to obvezno za velik del javnega sektorja, kot so bolnišnice, ministrstva, javni zavodi in agencije, občine, šole in knjižnice, in za tista podjetja, pri katerih so osebni podatki temeljna dejavnost - to so zavarovalnice, banke, komunikacijski operaterji, ponudniki informacijskih tehnologij. Prav tako bodo morali pooblaščeno osebo imenovati tisti, ki obsežno obdelujejo občutljive podatke, kot so podatki o zdravju posameznikov.

Slovenski zakon še v pripravi

Evropska uredba dopušča, da države nekatere stvari uredijo nekoliko po svoje. To so predvsem ureditev občutljivih podatkov s področja zdravstva, genetike in biometrije ter nekateri postopkovni vidiki in prekrškovne določbe s kriteriji in višinami glob, je navedel Tomšič.

Slovenija zakona še ni sprejela, to mora storiti pred uveljavitvijo uredbe. Na petkovem posvetu, ki ga je pred današnjim evropskim dnevom pripravil informacijski pooblaščenec v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, je bilo slišati tudi kritike pripravljavca zakona, ki da z njegovo pripravo zamuja, saj časa do uveljavitve uredbe ni več veliko.

Ministrstvo za pravosodje je sicer ta teden v drugi krog javne razprave poslalo posodobljeno različico predloga zakona o varstvu osebnih podatkov, prvo so pripravili jeseni. Predlog sledi dosedanji ureditvi, po kateri je informacijski pooblaščenec nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov, določa pa tudi ureditev za pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov.

Uredba ne prinaša medijske cenzure

Po Tomšičevih besedah pri informacijskem pooblaščencu prejemajo veliko vprašanj v zvezi z novo ureditvijo, velika težava pa je, da kroži veliko dezinformacij. Tako je denimo pogosto napačno razumevanje, v katerih podjetjih morajo imenovati pooblaščeno osebo in kdaj lahko posameznik zahteva izbris podatkov.

Glede slednjega je pojasnil, da ne gre za pravico do brisanja člankov iz medijev in različnih registrov, ampak gre denimo za umik neke nepremišljene objave iz mladosti na FB, ki lahko posamezniku pozneje otežuje dobiti službo. "Mogoče ni prav, da vas taka nespametnost spremlja celo življenje," je dejal. Pri tem pa po njegovih besedah ne gre za pravico, ki bi jo lahko izkoristile javne osebe, torej politiki, kulturniki, športniki, da bi brisali svoje nečednosti.

V primeru medijev nove določbe pomenijo, da bodo posamezniki, ki niso javne osebnosti, lahko dosegli izbris objave podatkov, ki jim povzročajo velike težave, ali pa so bili ti pretirani in nerelevantni za splošno pravico do obveščenosti javnosti. "Pri javnih osebah pa ne vidimo podlage, da bi se karkoli umikalo iz medijev, tako da to ni cenzura medijskega poročanja," je poudaril.

Po njegovih navedbah se bo sicer tehtalo vsak primer posebej, o zahtevi posameznika bo najprej odločal medij, če se s posameznikom ne bosta sporazumela, pa bo o tem odvisno od države do države odločal pristojni nadzorni organ ali sodišče.

Za nekatere že pridobljene podatke bo potrebno ponovno soglasje

Kaj se bo po 25. maju zgodilo s podatki, ki so jih podjetja pridobila pred tem, je po Tomšičevih navedbah odvisno od tega, kako so jih pridobila. V podjetjih morajo namreč zdaj preveriti, ali so pridobljena soglasja po novi uredbi še vedno ustrezna. Če je bilo soglasje prisiljeno ali izsiljeno ali če je bil posameznik slabo obveščen o tem, katere njegove podatke so zbrali in za katere namene, bodo morali v podjetjih njegovo soglasje pridobiti ponovno.

Po Tomšičevih ocenah bo takšnih primerov v Sloveniji kar veliko, ker nova uredba postavlja dodatne pogoje, ki jih prejšnja zakonodaja ni poznala. Nove določbe denimo ne dovoljujejo več, da so potrditvena okenca, s katerim se označi soglasje, vnaprej izpolnjena, ampak mora posameznik okence označiti sam. Prav tako bodo morala znati podjetja dokazati, da je posameznik podal soglasje in s čim je soglašal.

Obenem je Tomšič prepričan, da uveljavitev novih določb za podjetje ne bo tako velik zalogaj. "Če so že doslej poznali osebne podatke in kolikor toliko korektno ravnali z njimi, potem večjih težav ob prehodu na to novo zakonodajo ne bi smelo biti," je prepričan.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar