FinD - Novice - Odbora DZ o problematiki kolektivnega upravljanja pravic avtorjev
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

26.1.2018

Odbora DZ o problematiki kolektivnega upravljanja pravic avtorjev

Ljubljana, 26. januarja (STA) - Odbora DZ za kulturo in gospodarstvo sta se danes seznanila s problematiko ureditve upravljanja avtorske in sorodnih pravic v naši državi. Mnoge moti kolektivno upravljanje pravic avtorjev, a je bilo slišati tudi nasprotna stališča. Sklepov niso sprejemali, saj so morali razpravo zaradi začetka plenarne seje prekiniti.

Sklic skupne seje odborov so zahtevali poslanci SDS, ki so prisluhnili opozorilom iz apela vladi ter drugim državnim organom iz oktobra lani, v katerem je 32 slovenskih ustvarjalcev glasbe in avdiovizualnih del opozorilo na neprimerno in sporno ureditev upravljanja avtorske in sorodnih pravic v Sloveniji.

Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic, ki ga je DZ sprejel jeseni 2016, ustvarjalcem nalaga, da svoje pravice na objavljenih avtorskih delih uveljavljajo prek kolektivne organizacije, in še to preko ene za vsako področje ustvarjanja, s čimer se ohranja monopol. Zakon je zato v nasprotju z evropsko direktivo, po kateri imajo avtorji praviloma pravico, da prosto izberejo med individualnim ali kolektivnim upravljanjem svojih pravic, so zahtevo po obravnavi te problematike pojasnili v SDS.

Ena od podpisnic apela je pesnica in avtorica besedil Miša Čermak. "Pek, ki prodaja tja, kjer se mu zdi najbolj ugodno, verjetno ne bi bil zadovoljen, če bi mu država narekovala, v kateri trgovini mora prodajati," je dejala in poslance vprašala, ali bi bili zadovoljni, če bi jim država predpisovala, kdo mora upravljati z njihovim zaslužkom.

Da bi imeli avtorji radi svobodno izbiro, je opozoril tudi Matjaž Žbontar iz Gospodarskega interesnega združenja slovenskih neodvisnih avdio in video producentov. "Da ne moremo sami izbirati kolektivne organizacije, je nekaj zelo neumnega in nenormalnega v teh časih," je dejal, ob tem pa opozoril tudi na pomanjkljiv nadzor.

Strinjal se je Andrej Kregar iz Gospodarskega interesnega združenja slovenskih neodvisnih avdiovizualnih producentov. "Nihče ne bi imel problema z monopolom, a za njim mora biti dober nadzor," je dejal. Ta pa ne da je slab, sploh ga ni, je opozoril. Po njegovem mnenju so potrebne takšne spremembe zakonodaje, da si lahko avtorji sami izpogajajo višino tarife za predvajanje njihovih del.

Da je treba avtorjem dopustiti, da uveljavljajo svoje pravice na trgu sami, je prepričan tudi Andrej Kozina iz združenja Sazas. "Država je prisilila avtorje k temu, da so člani neke kolektivne organizacije, ter da lahko svoje pravice uveljavljajo edino preko nje, pa čeprav jim ne more zagotoviti njihovih pravic," je bil nezadovoljen.

Niso pa vsi proti sedanji zakonski ureditvi. Scenarist in režiser Miha Hočevar je v imenu večine aktivnih in uspešnih ustvarjalcev na tem področju dejal, da zakon, sicer z določenimi popravki, podpirajo. "Monopol se sliši kot problematična izbira, a v nekaterih primerih je najboljša izbira," je dejal in vprašal, kako bi bilo, če država ne bi imela monopola nad pobiranjem davkov.

Ne moremo imeti različnih organizacij, da bi pobirale iste davke po različnih davčnih stopnjah, se je strinjal Boštjan Mikolič iz Društva filmskih producentov Slovenije. "Mi imamo radi urejene zadeve, ne želimo si neurejenosti, da ne bi vedeli, kam sodimo, saj lahko sistem razpade ali postane preveč zapleten," je dejal.

Direktor Zavoda za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije Vili Hribar je opozoril na nekaj izzivov, ki bi jih prinesla odprava monopola. "Prišlo bi do zelo velike pravne negotovosti tako imetnikov pravic kot uporabnikov," je dejal in dodal, da bi bila stroškovna učinkovitost bistveno slabša, v izrazito slabši položaj pa bi spravili predvsem manjše izvajalce, ki sami ne bi mogli učinkovito nastopati proti velikim uporabnikom.

Po Hribarjevem mnenju zahteva odprava monopola tehten premislek. "Treba bi bilo predvideti posledice, kaj bi to pomenilo. Se bojim da bi prišlo do desetletja kaosa," je dejal. Na to mu je Tomaž Lisec (SDS) odgovoril z vprašanjem: "Kaos in pravna vprašanja imamo že doslej, česa vas je torej strah?"

Lisec je prepričan, da je treba nujno spodbujati konkurenčnost, in če avtor ne želi biti del kolektivne organizacije in monopola, bi mu morali dopustiti, da iz sistema izstopi. V SDS tako predlagajo, naj odbora vlado pozoveta k takšnim spremembam zakonodaje, da bodo imeli avtorji prosto izbiro med individualnim in kolektivnim upravljanjem svojih pravic. Vendar poslanci do glasovanja o takšnem sklepu niso prišli, saj je morala predsedujoča Andreja Potočnik (SMC) zaradi začetka plenarne seje DZ razpravo prekiniti.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar