FinD - Novice - Vraničar Ermanova glede NLB: Poglobljena preiskava običajen korak
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

26.1.2018

Vraničar Ermanova glede NLB: Poglobljena preiskava običajen korak

Ljubljana, 25. januarja (STA) - Slovenija še ni prejela uradnega odgovora Evropske komisije na predlagane spremembe prodajne zaveze glede NLB, je v odzivu na neuradne informacije v medijih o dvomih komisije o slovenskem predlogu dejala finančna ministrica Mateja Vraničar Erman. Je pa zatrdila, da je sprožitev poglobljene preiskave postopkovno običajen korak v takih primerih.

Ministrica je v izjavi za medije danes v Ljubljani zatrdila, da po njihovih informacijah Evropska komisija še ni sprejela uradnega odziva glede predloga, ki ga je vlada sprejela na zadnji lanski seji. "Na uradni odgovor še čakamo, zato vsebine ne morem komentirati," je povedala.

Presenetilo pa jo je zaporedje dogodkov. Prav bi bilo namreč, tako ministrica, da bi najprej na ministrstvu dobili uradni odgovor in šele nato videli odzive v medijih.

Glede postopkovnega vidika neuradnih informacij iz Bruslja, da komisija resno dvomi, da je lahko slovenski predlog enakovreden prvotni prodajni zavezi za največjo slovensko banko in da naj bi v prihodnjih dneh sprožila poglobljeno preiskavo, med katero bosta strani še poskušali doseči ustrezen dogovor, pa je odgovorila, da te navedbe zanjo niso presenečenje.

Slovenija namreč do konca leta 2017 ni izpolnila prodajne zaveze in do konca novembra lani ni imenovala skrbnika za prodajo bank NLB v državah nekdanje Jugoslavije, to pa je po ministričinih besedah dovolj za poglobljeno preiskavo glede NLB kršitve zavez. "To je povsem običajen prvi korak, ki ga Evropska komisija sproži, ko pride do položaja, kakršen je naš," je dejala.

Za Slovenijo je pri tem po njenih navedbah pomembno predvsem dvoje. Sprožitev preiskave še ne prejudicira njenega izida, s prejemom formalnega odziva pa se bo po njenem prepričanju odprlo novo okno priložnosti, da se v konstruktivnem dialogu s komisijo najde ustrezna rešitev.

O neuradnih informacijah, da komisija med drugim izpostavlja dejstvo, da slovenske oblasti še niso imenovale upravljavskega zaupnika, kar da pomeni, da je pričakovati zamude in obdobje, ko ne bo ne prodaje ne zaupnika, je dejala, da je predlog za imenovanje zaupnika del uradnega predloga za spremembo zavez. "In dokler nimamo odziva na ta predlog, tudi ni logično, da začnemo s postopkom imenovanja tega zaupnika," je dejala.

Ko bo Slovenija prejela uradni odgovor, ga bodo na ministrstvu in vladi natančno proučili in pripravili odziv, za kar ima Slovenija mesec dni časa. "Pričakujem, da bo Evropska komisija šele na podlagi našega ponovnega odziva sprejela končno odločitev," je dejala ministrica.

V tem enomesečnem obdobju, ki ga bo imela Slovenija za odziv na odgovor komisije, pričakuje nadaljnje pogovore s predstavniki komisije, da bi poiskali rešitve za morebitna ostala odprta vprašanja.

Tudi komisija je po neuradnih informacijah izrazila upanje, da bodo v času preiskave s slovenskimi oblastmi konstruktivno sodelovali in da jim bo uspelo doseči ustrezen izid. Če to ne bo mogoče, lahko komisija od Slovenije zahteva izterjavo nezakonite državne pomoči.

Šlo bi za izterjavo državne pomoči na podlagi odločbe iz leta 2013, pravi ministrica, ki tudi pričakuje, da se bo komisija osredotočila na to zadnjo odločbo o državni pomoči.

O možnosti, da bo morala Slovenija vrniti nedovoljeno državno pomoč, ni želela špekulirati. "Nismo tako daleč v postopku. Pričakujem, da bomo v naslednjih tednih v konstruktivnih pogovorih s komisijo našli ustrezne rešitve," je dejala.

Na vprašanje o napredku v dosedanjih pogovorih je povedala, da morajo biti argumenti za spremembo zavez zelo tehtni, poleg tega razume pristop Evropske komisije, ki mora zagotoviti enako obravnavo vseh držav članic, ki so v krizi dodelile pomoč bankam. "Kljub temu, da smo precej daleč vsaksebi, lahko zagotovim, da sogovorniki na strani Evropske komisije razumejo situacijo v Sloveniji in konstruktivno pomagajo iskati rešitve, ki bodo sprejemljive za obe strani," je dodala.

Termina za naslednji sestanek z evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager še ni, saj morajo najprej dobiti uradni odziv Evropske komisije na predlog Slovenije s konca decembra in ga proučiti, je povedala ministrica. Komisija ima sicer dva meseca časa za odziv na predlog, a ministrica glede na današnje informacije iz Bruslja pričakuje, da bo odziv razmeroma hiter. Komisija naj bi se po navedba virov v Bruslju odzvala zelo kmalu, v prihodnjih dneh.

Vraničar Ermanova je povedala, da si bo tudi v nadaljnjih pogovorih s komisijo prizadevala za ohranitev NLB kot regionalne močne skupine z možnostjo nadaljnjega enakopravnega konkuriranja na bančnem trgu.

Na vprašanje o možnostih za spremembo prodajnega postopka, ki bi prinesla večjo kupnino, je dejala, da vlada v kratkem ne načrtuje spremembe strategije upravljanja državnih naložb, tako da tudi spremembe prodajnega postopka v kratkem ni pričakovati.

Slovenija bi morala v skladu z zavezami v zameno za bruseljsko odobritev državne pomoči NLB v času krize leta 2013 prodati 75 odstotkov minus eno delnico banke, in sicer najmanj 50 odstotkov do konca lanskega leta, preostanek pa do konca tega leta.

Ker Slovenija polovičnega deleža banke ni prodala do konca lanskega leta in ni izvedla predvidenega kompenzacijskega ukrepa glede prodaje balkanskih bank NLB, je sedaj obsežna državna pomoč NLB iz leta 2013 tako nezakonita.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar