FinD - Novice - Bruselj neuradno z dvomi o slovenskem predlogu glede NLB
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

25.1.2018

Bruselj neuradno z dvomi o slovenskem predlogu glede NLB

Bruselj, 25. januarja (STA) - Evropska komisija po neuradnih informacijah resno dvomi, da je lahko slovenski predlog glede NLB enakovreden prvotni prodajni zavezi. V prihodnjih dneh naj bi sprožila poglobljeno preiskavo, med katero bosta strani še poskušali doseči ustrezen dogovor. Če to ne bo mogoče, lahko komisija od Slovenije zahteva izterjavo nezakonite državne pomoči NLB.

Evropska komisija naj bi se na decembrski uradni predlog Slovenije za spremembo zaveze glede privatizacije NLB odzvala zelo kmalu, v prihodnjih dneh.

Slovenski predlog, ki vključuje prošnjo za znaten odlog predvidene delne prodaje banke in imenovanje upravljavskega zaupnika, naj bi bil za Bruselj neustrezen. Komisija namreč po neuradnih informacijah resno dvomi, da je lahko ta predlog enakovreden prvotni prodajni zavezi.

Slovenija bi morala v skladu z zavezami v zameno za bruseljsko odobritev državne pomoči NLB v času krize leta 2013 prodati 75 odstotkov minus eno delnico banke, in sicer najmanj 50 odstotkov do konca lanskega leta, preostanek pa do konca tega leta.

Ker Slovenija polovičnega deleža banke ni prodala do konca lanskega leta in ni izvedla predvidenega protiukrepa prodaje balkanskih bank NLB, je sedaj državna pomoč NLB iz leta 2013 nezakonita.

V prihodnjih dneh naj bi komisija sprožila poglobljeno preiskavo. Po sprožitvi preiskave imajo Slovenija in vse zainteresirane strani mesec dni časa za komentarje.

V komisiji po neuradnih informacijah upajo, da bodo v času preiskave s slovenskimi oblastmi konstruktivno sodelovali in da jim bo uspelo doseči ustrezen izid. Če to ne bo mogoče, lahko komisija od Slovenije zahteva izterjavo nezakonite državne pomoči.

Če država nezakonite državne pomoči ne izterja v predvidenem roku, pa lahko komisija sproži postopek zaradi kršenja evropske zakonodaje, ki se začne s prvim opominom in lahko konča na Sodišču EU.

V Bruslju naj bi imeli med drugim pomisleke glede tistega dela slovenskega predloga, ki se nanaša na to, naj se vsi preostali ukrepi, ki so se iztekli lani, na primer prepoved novih prevzemov, ne podaljšajo. Če se že podaljša obdobje prestrukturiranja, naj bi se namreč podaljšali tudi vsaj nekateri ukrepi.

Poleg tega je v primeru dogovora o novi prodajni zavezi zaradi novih okoliščin in verjetnega dodatnega izkrivljanja konkurence pričakovati dodatne kompenzacijske ukrepe.

Komisija po neuradnih navedbah tudi meni, da imenovanje upravljavskega zaupnika ni enakovredno odlogu spremembe lastništva banke, ter izpostavlja dejstvo, da slovenske oblasti tega zaupnika še niso imenovale, kar pomeni, da je pričakovati zamude in obdobje, ko ne bo ne prodaje ne zaupnika.

V Bruslju naj bi tudi na sploh izpostavljali pomisleke glede uspešnosti ukrepov v povezavi s korporativnim upravljanjem.

Obdobje prestrukturiranja bank je sicer običajno okoli petletno, zato podaljševanje tega obdobja sproža tudi vprašanja glede enakopravne obravnave članic.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar