FinD - Novice - Okoli 30.000 zaposlenih v javnem sektorju s stavko zahtevalo višje plače
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

25.1.2018

Okoli 30.000 zaposlenih v javnem sektorju s stavko zahtevalo višje plače

Ljubljana, 24. januarja (STA) - Okoli 30.000 zaposlenih v več delih javnega sektorja se je danes pridružilo opozorilni stavki, ki jo je skupaj organiziralo 16 sindikatov. Kljub stavki delo ni povsem zastalo, saj so poskrbeli za vsa nujna opravila. Nekaj tisoč javnih uslužbencev pa je zahtevo po višjih plačah izrazilo tudi na shodu v Ljubljani.

Med stavkajočimi so zaposleni na univerzah, v vrtcih, DZ, upravnih enotah, centrih za socialno delo, knjižnicah, gledališčih, muzejih, finančni, geodetski in veterinarski upravi, cariniki, veterinarji in različni poklici v zdravstvu. Na shodu pa so se jim pridružili še nekateri, denimo zaposleni na obrambnem ministrstvu in vojaki, za katere sicer velja prepoved stavke.

Na shodu, ki se je pred vladnim poslopjem začel pet minut čez poldne, se je po sindikalnih ocenah zbralo med štiri in pet tisoč javnih uslužbencev iz vse Slovenije. "Ne pristajamo na to, da v enotnem plačnem sistemu dobivajo le eni, za ostale pa zmanjka posluha in denarja," je v nagovoru zbranim poudaril vodja stavkovnih odborov in pogajalske skupine Jakob Počivavšek.

Kot je dejal, je vlada za tri do sedem plačnih razredov zvišala plače zdravnikom, do pet plačnih razredov direktorjem in ravnateljem, sami pa ne zahtevajo nič drugega kot to, da sedaj enako obravnava tudi ostale. Vlado je obenem pozval, naj javnim uslužbencem vrne tisto, čemur so se odrekli v času krize, in odpravi vse varčevalne ukrepe, vključno z osemodstotnim znižanjem plač iz leta 2012.

Podporo sta zbranim na protestnem shodu in tistim, ki so stavkali na delovnih mestih, na shodu izrazila tudi sekretar evropske federacije sindikatov javnega sektorja za centralno Evropo in zahodni Balkan Josef Krejbych in predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič. Med govorniki pa je bila tudi namestnica vodje pogajalske skupine Ana Jakopič. Množica pred vlado je njihove besede večkrat pospremila z glasnim skandiranjem in ragljami ter vladi namenila vzklike "lopovi, lopovi".

Upajo, da jih je vlada ne le slišala, ampak bo tudi prisluhnila njihovim zahtevam. A dosedanja pogajanja so bila neuspešna. Z vladnimi pogajalci, ki jih vodi minister za javno upravo Boris Koprivnikar, so se po napovedi stavke sestali dvakrat, nazadnje v ponedeljek, a skupnega jezika niso našli. Novo srečanje pa zaenkrat ni predvideno.

Danes so se na vladni strani oglasili s pisno izjavo za javnost. Kot že v torek minister Koprivnikar so ocenili, da današnja stavka, kakor tudi vse napovedane stavke sindikatov javnega sektorja, niso upravičene. Uresničitev vseh stavkovnih zahtev, ki so skupaj finančno ovrednotene na 991 milijonov evrov, pa da absolutno presega javno-finančne zmožnosti države. Vladna stran vztraja na stališču, da ni podlage za plačilo stavke, s čimer pa se sindikati ne strinjajo.

Iz sindikalnih vrst je bilo v preteklosti že slišati pričakovanje, da bi se v reševanje vključil tudi predsednik vlade Miro Cerar, kot je bilo v podobnih primerih doslej. Premier je danes v tujini. Predstavnike skupnega stavkovnega odbora pa je popoldne sprejel predsednik DZ Milan Brglez. V izjavi za medije po srečanju pa je obe strani pozval, naj ponovno sedeta za pogajalsko mizo. Kot je dejal, se je danes lahko le seznanil, kakšnih drugih pristojnosti pa v tem trenutku nima.

Oglasil se je tudi predsednik republike Borut Pahor, ki se sicer o današnji stavki več delov javnega sektorja konkretno ni izrekel. So pa v uradu predsednika republike spomnili, da je predsednik v luči napovedanih stavk minuli teden ocenil, da je dozorel čas za velik dogovor socialnih partnerjev, države, delodajalcev in sindikatov.

"Vsi omenjeni bi se morali nečemu odreči, da bi vsi skupaj dolgoročno pridobili. Formula je: višje plače, nižji davki in večja prožnost trga dela," je minuli teden na odprtju foruma Kluba slovenskih podjetnikov v Postojni poudaril predsednik republike.

Podobni pozivi prihajajo tudi iz gospodarstva. Predstavniki podjetij in podjetnikov namreč vlado pozivajo k davčnim spremembam, ki bi med drugim razbremenile stroške dela in prinesle višje neto plače. Zahteve po višjih plačah v javnem sektorju pa so ocenili kot prevelike.

Podatkov o tem, kakšne posledice je stavka imela, za zdaj ni. So pa v sindikatih zagotovili, da so za nujna opravila poskrbeli. Tako je na primer na peščici osnovnih šol pouk odpadel, a so otrokom vseeno zagotovili varstvo. Na nekaterih šolah je stavkalo le tehnično osebje, tako so kuharji zagotovili malico le za učence, ne pa tudi za zaposlene.

Zaprti so bili tudi nekateri vrtci, ki so v dežurnih enotah sprejeli le tiste otroke, ki niso imeli drugega varstva. V nekaterih vrtcih so stavkali tako, da niso izvajali vseh vzgojno-izobraževalnih dejavnosti, ampak so pripravili igralni dan.

Stavko so občutili tudi na nekaterih fakultetah, kjer so odpadla posamezna predavanje, izpiti, govorilne ure in uradne ure v referatih. Okoli 500 zaposlenih na ljubljanski, mariborski in primorski univerzi se je zbralo pred sedežem Univerze v Ljubljani, kjer so opozorili na podplačano delo, nato pa se odpravili na skupen shod pred vladno poslopje.

V zdravstvenih domovih in bolnišnicah je stavkal majhen delež zaposlenih, delo je potekalo nemoteno. Pred poslopjem UKC Ljubljana se je dopoldne zbralo več kot 500 zaposlenih različnih profilov, ki so opozarjali na podcenjeno delo.

V javnih lekarnah so stavkali med 10. in 13. uro, ko so bile odprte le dežurne lekarne. Izdajale so le zdravila na recept, ki je bil predpisan tega dne ali označen kot nujen. Omogočili so tudi izdajo zdravil brez recepta v primeru nujnih stanj.

Stavki so se pridružili tudi na nekaterih upravnih enotah, kjer so sprejemali le stranke z nujnimi opravki. Le najnujnejše naloge so izvajali tudi v nekaterih centrih za socialno delo.

Stavka je posegla tudi na podorčje kulture. Tako so bile zaprte nekatere knjižnice, odpadlo je nekaj gledaliških predstav, v nekaterih muzejih pa so kljub stavki omogočili vstop obiskovalcem. Zaradi stavke novinarjev so danes prilagojeni tudi nekateri televizijski in radijski programi ter spletne vsebine Radiotelevizije Slovenija.

Prvič v zgodovini je stavka ohromila delovanje DZ. Zaradi nje so že prej predvideli prekinitev redne seje DZ, danes pa so denimo na recepciji novinarjem omogočili vstop le na izrecno povabilo.

V Luki Koper, kjer so stavkali cariniki, tovorni promet ni bil moten, je bil pa v torek bolj zgoščen. Cariniki so namreč vnaprej podjetjem med drugim svetovali, da nujne blagovne tokove uredijo pred stavko. Pretovora hitro pokvarljivega blaga pa cariniki tudi danes niso ovirali. Stavka carinikov tudi ni vplivala na promet na ljubljanskem letališču, tako potniški kot tovorni promet sta potekala ustaljeno. Nekoliko pa je bilo okrnjeno delo v finančni upravi, kjer pa so zaposleni kljub stavki med drugim izvajali postopke, za katere se rok izteče danes.

Veterinarji so izvajali le nujne ukrepe za zaščito živali, redne dejavnosti pa so ustavili, kar je pri večjih rejcih povzročilo nekaj nejevolje. Niso namreč izvajali nadzora nad klavnicami, rednih pregledov živilskih obratov, trgovcev z živalmi in prevoznikov, prav tako niso izdajali veterinarskih spričeval.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar