FinD - Novice - Gospodarstvo ob stavki javnega sektorja poziva k razbremenitvi plač
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

24.1.2018

Gospodarstvo ob stavki javnega sektorja poziva k razbremenitvi plač

Ljubljana, 24. januarja (STA) - Predstavniki podjetij in podjetnikov ob današnji stavki v javnem sektorju menijo, da so zahteve po zvišanju plač prevelike, in vlado pozivajo k davčnim spremembam, ki bi med drugim razbremenile stroške dela in prinesle višje neto plače.

"Današnja opozorilna stavka v javnem sektorju ni dober signal za slovensko gospodarstvo," opozarjajo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Menijo namreč, da bi lahko apetiti po višjih plačah v javnem sektorju povzročili negotovost v gospodarstvu.

"Zaradi te negotovosti bi bili obrtniki in podjetniki posledično bolj zadržani pri investicijah in zaposlovanju," pravijo v OZS in poudarjajo, da bi morala država najprej razbremeniti stroške dela.

Od tega bi imeli koristi tako delavci v zasebnem kot v javnem sektorju, saj bi imeli višje neto plače. Dejstvo pa je, da plače v javnem sektorju rastejo hitreje kot v zasebnem sektorju in so v povprečju za 240 evrov višje kot v zasebnem sektorju, pravijo v OZS.

"Delavci bi morali imeti dostojno plačilo za svoje delo. Vendar pa razmere v gospodarstvu še zdaleč niso rožnate. Še vedno se soočamo s plačilno nedisciplino, z dolgimi plačilnimi roki in visokimi stroški plač," poudarja predsednik OZS Branko Meh.

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) menijo, da bi namesto vnovičnih dvigov plač v javnem sektorju moral biti cilj vlade splošno znižanje obdavčitve stroškov dela, kar bi koristilo vsem zaposlenim - tako v gospodarstvu kot v javnem sektorju.

Opozorili so, da se je masa plač v 10 letih v javnem sektorju povečala za 39 odstotkov, kar je še enkrat hitreje kot v gospodarstvu. Že sedaj za plače v javnem sektorju namenimo 11 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), sedanje plačne zahteve bi ta delež še povečale, so dodali.

Povprečna bruto plača se je v tem obdobju v javnem sektorju zvišala za 345 evrov, v gospodarstvu pa za 300 evrov. Poleg tega se je v tem obdobju število zaposlenih v javnem sektorju povečalo za 20.000, medtem ko se je v gospodarstvu skrčilo za 31.000. Stroški dela v javnem sektorju so v zadnjih 12 mesecih dosegli 3,9 milijarde evrov, kar predstavlja 23 odstotkov vseh javnofinančnih odhodkov. Na drugi strani se je delež odhodkov za investicije v zadnjem desetletju znižal z 11 na šest odstotkov, so poudarili v GZS.

Klub slovenskih podjetnikov (SBC) ocenjuje, da so zahteve sindikatov javnega sektorja radikalne in absurdne - zahteve sindikatov bi namreč po ocenah vlade pomenile dodatnih 991 milijonov evrov letno, medtem ko naj bi bila investicijska vrednost drugega tira 961 milijonov evrov.

"Sindikati so z nenormalnimi zahtevami izzvali cunami. Za talca so vzeli tako državo kot gospodarstvo," meni predsednik SBC Marjan Batagelj.

Tudi v SBC navajajo, da je povprečna bruto plača v javnem sektorju od leta 2013 rasla bistveno hitreje raste od povprečne bruto plače v gospodarstvu.

Dodajajo, da je krivično tudi enostransko ukinjanje varčevalnih ukrepov, saj v podjetjih še vedno čakajo na ukinitev višje, krizne stopnje davka na dodano vrednost, kriznega 50-odstotnega dohodninskega razreda in zvišane stopnje davka od dohodka pravnih oseb. Ti davki niso prizadeli le podjetij, temveč tudi zaposlene v gospodarstvu in potrošnike - torej večino prebivalcev Slovenije, krizni ukrepi pa se prednostno odpravljajo le za del slovenske družbe, opozarjajo.

"Učinki gospodarske rasti se delijo krivično. Na vrsti bi morale biti davčna reforma za vse zaposlene in razvojne investicije," je prepričan izvršni direktor Goran Novković.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar