FinD - Novice - Uredba o hrupu še v medresorskem usklajevanju
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

24.1.2018

Uredba o hrupu še v medresorskem usklajevanju

Ljubljana, 24. januarja (STA) - Ministrstvo za okolje in prostor še ni predstavilo novega predloga uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Osnutek dokumenta, ki ni bil pogodu niti gospodarstvu niti civilni družbi, je namreč še v medresorskem usklajevanju. Koliko bo v dopolnjenem predlogu upoštevanih podanih pripomb javnosti, ni znano.

Na ministrstvu za okolje in prostor so uredbo v javno obravnavo poslali že konec marca lani, obravnava se je zaključila 3. maja 2017. Kot so za STA pojasnili pred dnevi, si želijo čim prej pripraviti končni predlog, vendar pa je treba vsebino uredbe predhodno uskladiti z resornimi ministrstvi.

Uredba ureja hrup različnih virov - od industrijskih kompleksov, cest, železnic, letališč, gradbišč, do gostinskih in zabaviščnih lokalov in tudi drugih virov. S predlaganimi rešitvami pa niso zadovoljni ne v civilni družbi, ne v gospodarstvu.

Direktorica službe za varnost okolja na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Janja Leban je za STA pojasnila, da si je zbornica v okviru priprave nove uredbe prizadevala za dolgoročno ureditev pogojev, ki se nanašajo na industrijo oziroma obstoječe naprave, za katere po sedaj veljavni uredbi veljajo določene izjeme z rokom prilagoditve predpisanim mejnim vrednostim do konca leta 2020.

"Dejstvo je, da se industrija zaradi zgodovinskega ozadja velikokrat nahaja v bližini naselij in da se v posamičnih primerih predpisanim zahtevam ne bo mogla prilagoditi, kljub izvajanju ukrepov in projektov zniževanja hrupa. Na obstoječih industrijskih napravah in kompleksih je namreč velikokrat tehnično nemogoče izvesti protihrupne ukrepe, upoštevajoč tudi varnost in zdravje pri delu, protieksplozijsko zaščito in nenazadnje tudi stroške tovrstnih ukrepov," je poudarila.

"Zavedamo se, da je hrup v okolju problem, vendar menimo, da je treba pri iskanju rešitev upoštevati tako okolje, zdravje kot tudi gospodarski oziroma socialni vidik," je izpostavila. Posledice neizpolnjevanja predpisanih zahtev so namreč lahko ukinitev proizvodnje in izguba tudi do več tisoč delovnih mest.

Njihovi predlogi so zato usmerjeni k iskanju dolgoročnih rešitev v smislu možnih odstopanj obstoječih naprav od predpisanih mejnih vrednosti v posameznih, izjemnih primerih, ob hkratnem izvajanju ukrepov zniževanja hrupa. "V uredbi zaenkrat teh rešitev ni," je opozorila.

Na drugi strani so v nevladnih organizacijah kritični tudi do dejstva, da predlog uredbe zaostruje kriterije za vire hrupa, za katere bi veljale določbe monitoringa in ukrepov - za obstoječe ceste se na primer kriterij dviguje na več kot tri milijone vozil letno, pri železniških progah se meja dviguje na 30.000 vlakov.

Mnogi prebivalci ob zelo hrupnih cestah in železniških progah bodo tako ostali tudi brez možnosti terjanja odškodnin. Na ministrstvu za infrastrukturo so v dopisu, ki so ga na okoljsko ministrstvo naslovili maja lani in ki ga je objavila nevladna organizacija Alpe Adria Green, ocenili, da je ob pomembnih cestah in železnicah s hrupom preobremenjenih 180.000 prebivalcev, kar pomeni, da bi odškodnine lahko dosegle 200 milijonov evrov letno.

Sporen pa je tudi način sprejemanja uredbe, izpostavlja Varuh človekovih pravic RS. "Iz pobud in srečanj z nevladnimi organizacijami je mogoče razbrati, da strokovno javnost in civilno družbo (znova) najbolj moti, da ni bila pravočasno vključena v postopke priprave sprememb. Imajo tudi številne vsebinske pripombe na novo pripravljeno uredbo, predvsem da niža že uveljavljene standarde na področju hrupa in da s spremembami onemogoča zdrav razvoj otrok in jim krati pravice do življenja v zdravem okolju ter da osnutek uredbe ni usklajen z direktivo EU o hrupu iz leta 2015," so sporočili za STA.

Varuh meni, da ministrstvo obravnavanega osnutka uredbe "očitno ni pripravilo dovolj domišljeno oziroma ustrezno". "Varuh se ni spuščal v samo vsebino osnutka uredbe, ampak je glede na številne pripombe na osnutek in kritike v javnosti ocenil, da očitno vsebina ni ustrezno pripravljena oziroma usklajena z javnostjo," so pojasnili.

Deležnike med drugim skrbi, da pred potrjevanjem končnega predloga uredbe na vladi ne bodo imeli več priložnosti podajanja pripomb. Generalna direktorica direktorata za okolje na okoljskem ministrstvu Tanja Bolte je sicer na dogodku ta teden ponovno zatrdila, da na ministrstvu spoštujejo tako mednarodno kot domačo zakonodajo, ki se nanaša na pripravo predpisov.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar