FinD - Novice - Zanimanje za pridelavo sladkorne pese narašča
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

23.1.2018

Zanimanje za pridelavo sladkorne pese narašča

Murska Sobota, 23. januarja (STA) - Združenje pridelovalcev sladkorne pese Slovenije in zadruga Kooperativa Kristal sta v Murski Soboti predstavila možnosti za letošnjo pridelavo sladkorne pese. Zanimanje zanjo narašča, saj so lani peso pridelali na 75 hektarjih, za letos imajo podpisane pogodbe s 55 kmeti za pridelavo na 100 hektarjih, želijo pa jo na vsaj 150 hektarjih.

Slovenski kmetje so po 11 letih prepovedi lani spet začeli pridelovati sladkorno peso, potem ko je EU 1. oktobra lani ukinila kvote in minimalne cene za njeno pridelavo. 35 pridelovalcev je pridelalo 4500 ton pese, povprečno skoraj 60 ton na hektar, za tono pa so dobili 36 evrov.

Letošnja cena bo 33 evrov za tono pese s 16-odstotno vsebnostjo sladkorja, s tem da se cena ob povečanem sladkorju dviga hitreje kot lani. Kot pravijo v zadrugi in združenju, bo s pravilnim pristopom mogoče doseči lansko ceno. Pri tej imajo, tako kot pridelovalci drugod po Evropi, dve možnosti. Ali nespremenljivo ceno 33 evrov, ali pa ceno 30 evrov, dodatek pa vezan na količino sladkorja. V zadrugi so se za letos odločili za prvo možnost.

Kmetje bodo dobili plačilo decembra, pomembno pa je tudi kolektivno zavarovanje pridelka, ki je dokaj ugodno. Država bo letos zanj prispevala 40 odstotkov, lani je 20 odstotkov.

V Sloveniji pridelano peso so lani predelali v hrvaški tovarni Viro iz Virovitice, pri čemer sta bili zadovoljni obe strani, zato so se odločili za nadaljnje sodelovanje. Cilj slovenskih pridelovalcev je pridelava na tisoč hektarjih, glede na naše razmere pa bi bil optimalni pridelek 70 ton pese na hektar pri 17-odstotni vsebnosti sladkorja.

Večja pridelava pomeni tudi ugodnejše pogoje v tovarni, ki je za pridelavo v Sloveniji zelo zainteresirana, saj hrvaški kmetje še vedno ne pridelajo dovolj pese za njene potrebe.

Predsednik zadruge in Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije Miroslav Kosi je še povedal, da so v predpogodbi s tovarno predvideli vsaj 150 hektarjev zasejanih površin, upajo pa, da jih bo zagotovili blizu 200 hektarjev.

Sladkorna pesa ima po ugotovitvah udeležencev srečanja dobre možnosti, da spet postane pomembna poljščina, saj je zanimiva dohodkovno, odlično se vključuje v kolobar, obenem pa najbolje prenaša posledice podnebnih sprememb oziroma vremenske nevšečnosti.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar