FinD - Novice - DZ skozi predlog zakona o Kobilarni Lipica
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

23.1.2018

DZ skozi predlog zakona o Kobilarni Lipica

Ljubljana, 23. januarja (STA) - DZ je opravil razpravo o predlogu novega zakona o Kobilarni Lipica, ki predvideva preoblikovanje dosedanjega javnega zavoda v holding v 100-odstotni lasti države. Poslanci so si enotni, da je treba razvijati lipicanca in destinacijo kot turistični biser, pri predlagani organizacijski obliki kobilarne pa so mnenja deljena.

Holding, statusno organiziran kot družba z omejeno odgovornostjo, bo lahko ustanovil dve odvisni družbi - družbo Kobilarna Lipica, ki bo prevzela javno službo in bo v 100-odstotni lasti holdinga, ter družbo Turizem Lipica za izvajanje pridobitne dejavnosti, v kateri bo imel holding večinski delež.

Kot je pojasnila državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Eva Štravs Podlogar, naj bi predlagani zakon na eni strani prispeval k dvigu pomena lipicanskih konj in Kobilarne Lipica kot spomenika državnega pomena, na drugi strani pa omogočal izkoriščenje gospodarskega potenciala, ki ga Lipica kot turistična destinacija ima.

Primarna vodila pri pripravi zakonskega predloga so bila ustrezna zaščita spomeniškega območja kobilarne in lipicanskih konj ter večji poudarek na bistvu kobilarne - lipicancu. Pomembni so tudi prepoznavnost same kobilarne kot turistične destinacije, izboljšanje pogojev za poslovanje ter zagotovitev možnosti za nadaljnji razvoj in dobro gospodarjenje v Lipici.

Sprememba organiziranosti ne pomeni privatizacije Kobilarne Lipica, ampak je namenjena izboljšanju pogojev za poslovanje in razvoju celotnega območja, je poudarila.

Država 100-odstotnega deleža v holdingu z 10 milijoni evrov osnovnega kapitala, ki bo namenjen zagonu podjetja, nujnim investicijam in za zagotovitev ustanovitvenega kapitala za odvisne družbe, namreč ne sme deliti ali prenesti na drugo osebo. Holding bo imel šestčlanski nadzorni svet, od katerih štiri imenuje vlada (enega predlaga Občina Sežana), dva sta predstavnika delavcev.

Holding za namene izvajanja javne službe ustanovi odvisno družbo Kobilarna Lipica, ki mora ostati v 100-odstotnem lastništvu holdinga, zaradi transparentnosti pa lahko ustanovi tudi odvisno družbo za izvajanje pridobitne dejavnosti, v kateri pa mora ohraniti večinski delež.

Zagotovljen bo ustrezen nadzor javne službe, ki ga bodo izvajala ministrstva za gospodarstvo, kmetijstvo in kulturo ter računsko sodišče, je še dejala Štravs Podlogarjeva.

Poslanci so se strinjali, da so srce kobilarne lipicanci in da ima ta potencial za razvoj v turistični biser, medtem pa imajo različne poglede na predlagano organiziranost.

Za nepovezane poslance je predlog preuranjen in nedodelan, je pojasnil Bojan Dobovšek. Lipica ima prednosti, ki jih je treba izkoristiti, rešitve so v enovitem upravljanju, holding pa ima negativno konotacijo, je dejal in poudaril, da je v predlogu nedodelano, kaj bo z odvisnimi družbami, kdo bodo ljudje, ki bodo upravljali, kadrovanjem, kako bo nadzorovan tok denarja.

V poslanski skupini Levica po besedah Violete Tomić ne verjamejo, da se pustošenje Lipice ne bo končalo s predajo in prodajo. Upali so, da bo predlog rešil težave, da bo naredil korak naprej, tako za lipicance kot zaposlene, a po njenih besedah temu ni tako. Podporo predlogu zakona vežejo s podporo "proti-privatizacijskih" dopolnil, ki so jih pripravili.

Poslanci DeSUS pri podpori zakonu niso enotni, saj ta po navedbah Tomaža Gantarja vzbuja kar nekaj pomislekov. Ali je rešitev, ki ji nasprotuje civilna iniciativa, za nadaljnji razvoj, predvsem pa obstoj lipicanca tokrat res prava, se je vprašal. Pričakovali so več pozornosti vzreji, šolanju in zaščiti lipicanca, pri razvoju turistične dejavnosti pa tudi vključevanje lokalne skupnosti.

Predlaganemu zakonu ne bodo nasprotovali v poslanskih skupinah SDS in NSi. Kot je dejal Danijel Krivec (SDS), predlog daje dokaj dobro podlago za zaščito črede konj, določenih kulturnih in zgodovinskih spomenikov, hkrati pa omogoča razvoj tudi tistega dela, ki mora prinašati neko dodano vrednost. Ob tem je opozoril, da bo treba v praksi uresničevati besedilo zakona.

V poslanski skupini NSi po pojasnilih Mateja Tonina podpirajo razglasitev tradicionalne reje in vzreje lipicancev za nesnovno dediščino državnega pomena in da se objekte na spomeniškem območju razglasi za kulturne spomenike državnega pomena. Upajo pa, da bo ohranjanje in redno vzdrževanje teh spomenikov zagotovljeno tudi v praksi, ne le na papirju.

V poslanski skupini SMC, kjer podpirajo predlog zakona, po besedah Marka Ferluge menijo, da se lahko s primernim, gospodarnejšim upravljanjem in razvojem ohrani ter zaščiti tako kulturno dediščino kot lipicanca, hkrati pa razvija gospodarske dejavnosti. Z ustanovitvijo holdinga in dveh odvisnih družb se izognemo vsem zagatam, ki so bile prej v javnem zavodu, je še dejal.

Kot je v imenu poslanske skupine SD dejala Marija Bačič, bo z jasno opredelitvijo nalog, premoženja in preoblikovanjem mogoče zagotoviti boljše delovanje celotnega sistema Lipice. Brez dobre zakonske podlage, kar ta predlog je, pozitivnega premika ne more biti.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar