FinD - Novice - Pri zaposlovanju tujcev še vedno veliko prostora za izboljšave
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

22.1.2018

Pri zaposlovanju tujcev še vedno veliko prostora za izboljšave

Ljubljana, 22. januarja (STA) - Postopki zaposlovanja tujcev iz držav zunaj EU so v zadnjem času po navedbah zavoda za zaposlovanje bistveno hitrejši in lažji kot v preteklosti, čeprav je po ugotovitvah ministrstev na tem področju še veliko izzivov in tudi prostora za izboljšave. Delodajalci so po drugi strani kritični in opozarjajo na še vedno nerazumno dolge roke.

O tej temi so danes razpravljali na posvetu na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), ki so ga odprli z okroglo mizo z naslovom Kakšne korake na področju zaposlovanja tujcev bo oziroma naj država sprejme, da zakrpa kadrovsko vrzel.

Kot je povedala generalna direktorica Zavoda RS za zaposlovanje Mavricija Batič, so na zavodu število zaposlenih, ki se ukvarjajo z delovnimi dovoljenji, v zadnjih letih več kot potrojili. Povprečni roki izdaje so tako 17 dni za delovna dovoljenja za državljane Bosne in Hercegovine ter za mnenja, ki jih posredujejo upravnim enotam, 22 dni pa za dovoljenja za hrvaške državljane.

Če kateri od postopkov traja bistveno dlje, je po besedah Batičeve razlog skoraj vedno nepopolna vloga, kar bi delodajalec torej lahko rešil z natančnejšo izpeljavo postopka.

Državni sekretar na ministrstvu za delo Peter Pogačar je ob tem poudaril, da se je treba najprej vprašati, zakaj v Sloveniji sploh moramo zaposlovati tujce. V javnosti je po njegovih besedah namreč še vedno zelo pogosto prisotno mnenje, da je dela premalo za vse, morebitne dodatne kadrovske potrebe pa bi lahko zapolnili z domačimi brezposelnimi.

Opozoril je, da ima Slovenija v resnici eno najbolj neugodnih demografskih struktur v EU, kar se kaže tudi skozi vse bolj pereče pomanjkanje kadrov. Na to problematiko po Pogačarjevih besedah opozarjajo tako delodajalci kot strokovnjaki, dokazuje pa jo tudi naraščajoče število zahtev za izdajo delovnih dovoljenj za tujce.

Zakonodaja na tem področju po besedah državnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu Aleša Cantaruttija v Sloveniji ni tako slaba, težava pa je v njenem izvajanju. V ta namen so že oblikovali skupino, sestavljeno iz predstavnikov več ministrstev, ki pripravlja rešitve za skrajšanje in poenostavitev postopkov.

Uredbe, ki bi poenostavile to področje, Cantarutti pričakuje tudi iz Bruslja, Pogačar pa je ob tem izpostavil pomen strategije ekonomskih migracij. Slovenija jo že ima, a bo ministrstvo kmalu začelo s pripravo nove. V načrtu je med drugim tudi povezovanje slovenskega in srbskega zavoda za zaposlovanje.

Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je ob tem opozoril, da je javnost pogosto po krivem nastrojena proti ekonomskim migrantom, ki jih je treba ločevati od ilegalnih spontanih migrantov.

Vloga notranjega ministrstva je na tem področju sicer predvsem prenašati evropske direktive v slovensko zakonodajo, skrbijo pa tudi za poenostavitve postopkov. "Tako vloga za pridobitev prebivališča velja tudi za pridobitev zaposlitve," je pojasnil Šefic. Pred letom 2014 je po njegovih besedah od vložitve vloge do izdaje dovoljenja v povprečju minilo 52 dni, lani pa le še 30.

Iz občinstva je bilo med tem slišati očitke, da so roki, ki jih je navedla Batičeva, daleč od dejanskega stanja. Na to sta opozorila tudi vodja kadrovskih storitev v Leku Nives Fajfar ter direktor za prestrukturiranje in korporativno upravljanje v Alpini Iztok Malačič, ki sta tudi sodelovala na okrogli mizi.

Še posebej kritičen je bil Malačič, ki se je zavzel za nujno poenostavitev in pospešitev birokratskih postopkov. Ocenil je, da je demografska kriza posledica zatiskanja oči pred resnico, saj ta ni bila v političnem interesu.

Fajfarjeva pa je predstavila ukrepe za pridobivanje visoko izobraženih tujih strokovnjakov, ki jih tudi zaradi visoke obdavčitve plač težko privabijo v Slovenijo. Tako jim omogočajo vrsto bonitet, kot je kritje stroškov nastanitve in šolnin za otroke.

Da je "v dobi digitalizacije nedopustno tako dolgo čakati na pridobitev delovnega dovoljenja", je poudaril tudi izvršni direktor GZS Samo Hribar Milič. Opozoril je, da bo pomanjkanje ustreznih kadrov v prihodnje stalnica, zato se na GZS med drugim zavzemajo za vzpostavitev slovenskih predstavništev v za Slovenijo zanimivih državah.

Ta predstavništva bi iskala primerne kadre, pri čemer se po njegovih besedah ne bi smeli zadovoljiti samo z brezposelnimi, ki so v neki tuji državi prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. "Sporazum naj omogoča, da bomo lahko zaposlovali tiste, ki jih bomo sami našli," je pozval.

Namestnik direktorja pravne službe GZS Igor Knez, ki je okroglo mizo moderiral, je k temu dodal razširitev seznama deficitarnih poklicev. "Glede na trenutne trende bo teh poklicev v bodoče precej več, kot jih je na seznamu danes," je pojasnil.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar