FinD - Novice - Stavki javnega sektorja nenaklonjena tako javnost kot gospodarstvo
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

22.1.2018

Stavki javnega sektorja nenaklonjena tako javnost kot gospodarstvo

Ljubljana, 21. januarja (STA) - Slovenska javnost po izsledkih ankete ni naklonjena stavki sindikatov javnega sektorja, podporo ji je odreklo tudi gospodarstvo. Kot so poudarili njegovi predstavniki, bi višje plače javnih uslužbencev povečale obremenitve gospodarstva. Strinjajo se, da je zvišanje plač smiselno, vendar s sistemskimi spremembami, ki bi davčno razbremenile plače.

Da stavko sindikatov zelo podpira, je v ponedeljkovi anketi Dela odgovorilo devet odstotkov vprašanih, 21 odstotkov pa jo podpira. Na nasprotni strani jih 22 odstotkov stavke ne podpira, 24 pa je sploh ne podpira. 22 odstotkov jih je odgovorilo z "niti da niti ne", neopredeljena pa sta bila dva odstotka vprašanih.

Podobno razmerje je anketa pokazala tudi glede vprašanja podpore dvigu plač v javnem sektorju. Takšen ukrep zelo podpira 11 odstotkov, podpira pa 25 odstotkov vprašanih. Ne podpira ga 21 odstotkov, sploh ne podpira pa prav tako 21 odstotkov anketiranih. Enak odstotek jih je odgovorilo z "niti da niti ne", en odstotek pa jih je ostalo neopredeljenih.

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) menijo, da bi namesto vnovičnih dvigov plač v javnem sektorju moral biti cilj vlade splošno znižanje obdavčitve stroškov dela, kar bi koristilo vsem zaposlenim - tako v gospodarstvu kot v javnem sektorju.

Opozorili so, da se je masa plač v desetih letih v javnem sektorju povečala za 1,1 milijarde evrov, kar je bistveno več kot v gospodarstvu. Povprečna bruto plača se je v tem obdobju v javnem sektorju zvišala za 345 evrov, v gospodarstvu za 300 evrov. Poleg tega pa se je v tem obdobju število zaposlenih v javnem sektorju povečalo za 20.000, medtem ko se je v gospodarstvu skrčilo za 31.000.

Stroški dela v javnem sektorju so v zadnjih 12 mesecih dosegli 3,9 milijarde evrov, kar predstavlja 23 odstotkov vseh javnofinančnih odhodkov. Na drugi strani se je delež odhodkov za investicije v zadnjem desetletju znižal z enajst na šest odstotkov, so poudarili na GZS.

Tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so proti višanju plač v javnem sektorju. Kot so zapisali, bi to najbrž pomenilo dodatne obremenitve slovenskega gospodarstva, ki je komaj dobro okrevalo po večletni gospodarski krizi. Poudarili pa so, da ljudje potrebujejo dostojne plače za dostojno življenje.

Zviševanje plač, kot ga poznamo pri nas, po navedbah OZS predstavlja le višanje stroškov dela in posledično manjšo konkurenčnost, še zlasti v primerjavi z državami, s katerimi tekmujemo na evropskem trgu. Če pa bo govora o višanju plač v prihodnosti, potem naj to velja tudi za realni sektor.

"Ob tem pa že ves čas opozarjamo, da mora vlada na področju plač slediti politiki, ki bo vzpostavila bolj normalno razmerje med bruto in neto plačami. Stroški dela v Sloveniji so še vedno previsoki in rastejo že vse od začetka krize," je poudaril predsednik OZS Branko Meh.

Oglasili so se tudi v Klubu slovenskih podjetnikov ter na ključne deležnike v vladi, sindikatih in drugih ključnih organizacijah v Sloveniji naslovili apel k razumu. "Ne igrajmo se spet s prihodnostjo Slovenije," so pozvali.

"Ne samo da z enostranskimi interpretacijami učinkov gospodarske rasti in pretiranimi apetiti v javnem sektorju odžiramo podjetjem in zaposlenim v gospodarstvu denar za razvoj in višje neto plače, temveč smo lani od pobranih dajatev manj kot pred krizo namenili tudi za državne investicije. Odločne davčne reforme, ki bi bolj korektno povečale neto plače tako zaposlenim v zasebnem kot v javnem sektorju, pa še vedno ni," so zapisali.

Izpostavili so pretirano prelivanje denarja v javno porabo in opozorili, da se kljub večjim prilivom v javne blagajne zadolženost države znižuje prepočasi. Po njihovih navedbah se v javne blagajne že zdaj steka bistveno več denarja kot leta 2013, apetiti pa so ob zadnjih stavkovnih napovedih še večji, čeprav se je razlika med povprečno bruto plačo v javnem in zasebnem sektorju v zadnjem letu spet povečala in je oktobra že dosegla 414 evrov. Število zaposlenih v javnem sektorju pa se povečuje.

Po besedah ministrice za finance Mateje Vraničar Erman vseh sindikalnih zahtev, ki po vladnih izračunih skupaj dosegajo 991 milijonov evrov, ni mogoče izpolniti, saj presegajo javnofinančni okvir. Na vladni strani se tudi nihče ne zavzema za razbitje enotnega plačnega sistema, a ta potrebuje prevetritev, je dodala.

Na pazljivost pri zviševanju izdatkov za plače javnih uslužbencev je opozoril tudi fiskalni svet. Kot so zapisali, bi morebitna uresničitev trenutnih pritiskov na javne finance pomenila odstopanje od načrtovane politike javnofinančnih izdatkov in zahtevala sprejem ukrepov, ki bi vsaj nevtralizirali njihov vpliv na saldo javnih financ.

Trenutno povečanje pritiskov na javne finance po mnenju fiskalnega sveta kaže zlasti na nujnost bolj srednjeročne naravnanosti ukrepov fiskalne politike. Takšni ukrepi bi tudi na daljši rok zagotovili učinkovito in ustreznejšo uporabo prihodkov sektorja država, ki temeljijo na aktivnosti celotnega gospodarstva.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar