FinD - Novice - Ministrica vztraja glede minimalne plače, po ESS še enkrat h koaliciji
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

19.1.2018

Ministrica vztraja glede minimalne plače, po ESS še enkrat h koaliciji

Ljubljana, 18. januarja (STA) - Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je po današnjem sestanku koalicije in seji vlade vztrajala, da je predlog za 4,7-odstotno zvišanje minimalne plače ekonomsko utemeljen. Po posvetovanju na ESS bo o dvigu minimalne plače sicer znova govorila vlada oz. koalicijski vrh, je napovedala.

Ministrica je v izjavi po seji vlade spomnila, da ima po zakonu pristojnost določiti višino uskladitve minimalne plače, in sicer po posvetovanju s socialnimi partnerji. "Na tej podlagi ima minister za delo možnost, da objavi nov znesek, ni pa nujno, da je usklajen. Po zakonu so potrebna le usklajevanja," je poudarila.

Opozorila je, da je s socialnimi partnerji vedno najtežje doseči soglasje pri minimalni plači. "Če bi imela občutek, da je možno doseči soglasje med delojemalci in delodajalci, bi ravnala drugače," je dejala in dodala, da so o predlogu opravili več posvetovanj in da ni oblikovan "čez palec".

A koalicije in vlade danes ni prepričala, tako da bo šla v petek na sejo Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) brez podpore koalicije. O nasprotovanju v koaliciji, predvsem pri SMC, je dejala, da "gre predvsem za občutek temeljnega nezaupanja, a moja izjava nikakor ni bila v nasprotju s temeljnimi dogovori v koaliciji".

Prav tako ni prepričala ministrov za gospodarstvo in za finance, ki imata po njenih besedah svoja predloga, pri obeh pa gre za nižje zvišanje minimalne plače, kot ga predlaga ministrstvo za delo.

Premier Miro Cerar se do predloga za zvišanje minimalne plače ni opredelil, je povedala.

Zakon določa, da mora pristojni minister pri uskladitvi minimalne plače za posamezno leto leto upoštevati inflacijo v preteklem letu (lani je znašala 1,7 odstotka), lahko pa tudi gibanje plač, gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti.

Višji dvig kot le za stopnjo inflacije utemeljuje s podatki za minula štiri leta, v katerih je minimalna plača rasla počasneje kot povprečna plača, dobički podjetij pa so se povečali za 17-krat. Predlagani dvig bi po njenih besedah pomenil povečanje skupnih izdatkov podjetij za plače za 0,21 odstotka, v plače bi se prelilo 0,6 odstotka ustvarjenega dobička. Navaja tudi podatke raziskave Univerze na Primorskem, da zvišanje minimalne plače pozitivno vpliva na produktivnost, saj da je minimalna plača določen vzvod za prestrukturiranje gospodarstva.

Na kritike delodajalcev, ki se zavzemajo za dvig le za stopnjo inflacije, pravi, da s takšnim dvigom ne bi popravili ničesar in bi bila minimalna plača skoraj na pragu tveganja revščine.

Kopač Mrakova ocenjuje, da je sedaj najprimernejši trenutek za dvig minimalne plače. Pri tem navaja tudi pritiske, da se na slovenski trg spusti tujo delovno silo. "Ne pozabite, da je največ prejemnikov minimalne plače v gostinstvu, turizmu, kjer gre za storitve in je prav, da preden odpremo trg tujcem, poskrbimo za naše delavce," je povedala.

Sedanji način določitve minimalne plače v posameznem letu opredeljuje zakon o minimalni plači, ki je bil sprejet v času vlade Boruta Pahorja leta 2010. Zakon je za leto 2010 določil minimalno plačo v višini 734,15 evra bruto, kar je pomenilo skoraj 23-odstotno zvišanje glede na minimalno plačo v letu 2009. Zaradi visokega zvišanja so podjetjem omogočili, da se s sindikati dogovorijo za postopni dvig na določeno raven.

V letih 2011-2016 se je minimalna plača usklajevala le z inflacijo: leta 2011 za 1,9 odstotka na 748,10 evra bruto, leta 2012 za dva odstotka na 763,06 evra bruto, leta 2013 za 2,7 odstotka 783,66, leta 2014 za 0,7 odstotka na 789,15 evra bruto in leta 2015 za 0,2 odstotka na 790,73 evra bruto.

V letu 2016, ko so zaživele spremembe zakona, po katerih so iz minimalne plače izločeni dodatki za nedeljsko, praznično in nočno delo, je ob deflaciji leto prej (0,5 odstotka) minimalna plača ostala nespremenjena pri 790,73 evra bruto.

Za leto 2017 je bil znesek določen pri 804,96 evra, kar je 1,8 odstotka več kot leto prej in višje zvišanje kot samo za stopnjo inflacije v predhodnem letu (0,5 odstotka). Ministrica za delo je takrat dejala, da se je sprva zavzemala za zvišanje za 2,6 odstotka, a so se na vladi nato dogovorili za zvišanje v višini 1,8 odstotka, kar je enako rasti plač v letu prej.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar