FinD - Novice - Odbor DZ seznanjen z lanskimi težkimi razmerami v kmetijstvu
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

18.1.2018

Odbor DZ seznanjen z lanskimi težkimi razmerami v kmetijstvu

Ljubljana, 17. januarja (STA) - Odbor DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je danes seznanil s prvo oceno stanja v kmetijstvu za lani. To je bilo težko leto za kmetijstvo, prizadele so ga pozeba, suša, toča in veter, je dejala Marjeta Pintar s kmetijskega inštituta, ki je pripravil poročilo. Z njo se je strinjal tudi minister Dejan Židan: "Res hudo leto za kmetijstvo."

Vremenske nevšečnosti so vplivale na obseg kmetijske proizvodnje, ta je bil po pojasnilih Pintarjeve lani v primerjavi z letom 2016 manjši za 10 odstotkov. Rastlinska proizvodnja, predvsem na račun sadja, vinogradništva, koruze in podobnih pridelkov, je bila manjša za 20 odstotkov.

V živinoreji se je obseg proizvodnje medtem nekoliko zvišal, za odstotek. Z živinorejo se je lani ukvarjalo nekaj manj kot 56.000 kmetij, ki so redile 419.000 glav velike živine. To je pet odstotkov več kot v predhodnem popisu leta 2013. Povprečno število glav velike živine se je glede na 2013 povečalo - povprečna kmetija je namreč lani redila 7,5 glave velike živine (leta 2013 6,9 glave).

So pa lani cene kmetijskih proizvodov večinoma porasle, predvsem zaradi višjih odkupnih cen sadja, grozdja, pšenice in zelenjadnic, in sicer v povprečju za 9,5 odstotka. Tudi v živinoreji so se cene zvišale, znova se je začela zviševati odkupna cena mleka, za približno 20 odstotkov. Celoten agregat cene živali in živalskih proizvodov je zabeležil 7,5-odstotno rast.

Cene vseh kmetijskih pridelkov, tako rastlinskih kot živalskih proizvodov, bodo za okoli 8,2 odstotka višje kot v letu 2016. Lani so se zvišale tudi cene inputov za kmetijstvo, za 0,4 odstotka, predvsem zaradi dražjih energentov.

Pariteta oz. t.i. cenovno stroškovno razmerje, se je, ker so se cene pridelkov zvišale bolj kot cene inputov, izboljšala in je nad ravnjo tega razmerja v letih od 2009 do 2016.

Lani je bilo sicer v državi nekaj manj kot 70.000 kmetijskih gospodarstev, ki so obdelovala približno 480.000 hektarjev zemljišč. Število kmetij se je nekoliko zmanjšalo, a se je površina nekoliko zvišala. Povprečno kmetijsko gospodarstvo je bilo za veliko 6,9 hektarja, potem ko se je številka v letu prej ustavila pri 6,6 hektarja, je še pojasnila Pintarjeva.

Kmetijski minister Židan je poudaril, da lani skoraj ni bilo naravne katastrofe, ki bi se ji država izognila. Začeli smo s pretoplim marcem, sledila je aprilska pozeba, kasneje suša in neurja s točo, konec leta pa še največji vetrolom v zgodovini Slovenije. Doslej je za največji vetrolom veljal tisti iz leta 2008, ko je bilo poškodovanih 420.000 kubičnih metrov dreves, a ga je lanski vetrolom presegel za petkrat - poškodovanih je bilo namreč dva milijona kubičnih metrov dreves.

Naravne katastrofe so vodile v manjšo proizvodnjo v kmetijstvu. Najbolj je bil prizadet pridelek sadja, tega bo za 57 odstotkov manj kot v letu 2016, glede na povprečje zadnjih petih let ga bo za 68 odstotkov manj. Grozdja bo za pet odstotkov manj kot 2016 in za devet odstotkov manj od petletnega povprečja.

Slabša bo tudi letina njivskih posevkov, zlasti kar se tiče hektarskega donosa. Ta se bo najbolj zmanjšal pri koruzi, za 30 odstotkov. Nižji bo tudi pri soji in bučah, za 22 in 35 odstotkov.

Faktorski dohodek, preko katerega se po ministrovih pojasnilih ugotavljamo uspešnost, bo v primerjavi z letom 2016 nižji za okoli 15 odstotkov.

Shema neposrednih plačil se lani ni bistveno spremenila, tudi količina denarja, ki je prišla, je s 136 milijoni evrov približno enaka kot leta 2016, je še navedel Židan.

Direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Branko Ravnik si težko predstavlja, da se negativni trendi v kmetijstvu zaradi vremenskih nevšečnosti ne bi nadaljevali tudi v prihodnje. Zato je treba po njegovem poiskati sistemske rešitve.

Poslanci so se strinjali, da je vreme lani močno krojilo razmere v kmetijstvu. Kot je poudaril Jan Škoberne (SD), se moramo spopasti s podnebnimi spremembami, ampak ne le v kmetijstvu, temveč celotna družba. Brez horizontalnega obravnavanja in sodelovanja vseh resorjev bomo ves čas soočeni z interventnimi realnostmi, je dodal.

Da je trenutno največji izziv obvladovanje podnebnih sprememb, se je strinjal tudi nepovezani poslanec Franc Laj. Ukrepi za obvladovanje podnebnih sprememb pa morajo biti premišljeni, sistemski.

Iva Dimic (NSi) je poudarila, da kmetje potrebujejo stabilno okolje. Kmetijstvo se najtežje prilagodi spremembam, naša skupna naloga je, da iščemo tiste rešitve, ki mu bodo omogočile, da se položaj izboljša.

Poslanec SMC Danilo Anton Ranc pa je medtem razmišljal v smeri prilagoditve strukture kmetijskih kultur in pridelkov, da bi bili ti manj občutljivi na vremenske vplive. Tudi tako se lahko zmanjša negativne učinke teh škod.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar