FinD - Novice - Na forumu Euromoney pozivi k ukrepanju v dobrih časih
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

17.1.2018

Na forumu Euromoney pozivi k ukrepanju v dobrih časih

Dunaj, 17. januarja (STA) - Na današnjem sklepnem delu foruma Euromoney za srednjo in vzhodno Evropo na Dunaju je bilo slišati pozive k ukrepanju tudi v trenutnih dobrih gospodarskih časih za večino držav iz regije. Glede Slovenije je bil eden od teh tudi izvedba preostalih načrtovanih prodaj bank pred obratom v denarni politiki ECB.

Kot je v pogovoru s slovenskimi novinarji povedal vodilni ekonomist italijanske skupine Unicredit za regijo Dan Bucsa, je Slovenija dosegla izjemen napredek po krizi. Rast je uravnotežena, proizvodna vrzel pa se je praktično izničila, kar ustvarja potrebe za nove investicije podjetij.

Nekaj skrbi tako kot tudi drugod v regiji ustvarja trg dela, kjer predvsem zaradi neusklajenosti med veščinami razpoložljive delovne sile in potrebami gospodarstva že prihaja do kadrovskega primanjkljaja.

Ta vidik je bil sicer te dni na Dunaju eden izmed najbolj izpostavljenih v tem in prihodnjem letu, predvsem z vidika pritiskov na plače in pripravljenosti regije na izziv zagotavljanja sedanjih stopenj rasti tudi ob tehnoloških spremembah v prihodnje.

Kot je v razpravi o obetih za 2018 povedal vodilni analitik pri Raiffeisen Bank International Peter Brezinschek, so nekatere države iz regije zelo dobro opremljene na izzive tehnoloških sprememb, potrebujejo pa spodbujanje inovacij, dobro infrastrukturo in trdne institucije.

Spet druge so v tem slabše, zato v naslednjih letih pričakuje večje razlike v stopnjah rasti med državami. Trenutno je namreč slika na tem področju precej homogena.

V Sloveniji je zadnje čase zaznati tudi izrazitejši odboj pri posojilni dejavnosti in tveganje je, tako Bucsa, da ne bodo vsa nova posojila po tržnih pogojih. Nekaj zaskrbljenosti zato ustvarja vztrajanje državnega lastništva v bančnem sektorju.

Ta tveganja se zelo verjetno ne bodo uresničila na krajši rok, a čez leta bi lahko nastale podobne težave, kot jih je Slovenija poznala pred skoraj desetletjem, je opozoril Bucsa.

Upa, da se to ne bo zgodilo, zato pa bi morala država pri prodaji NLB po njegovi oceni gledati tudi na vizijo razvoja za banko, ki jo ponujajo potencialni vlagatelji, in ne zgolj na ceno ali način privatizacije. "Ključno je dobro korporativno upravljanje banke," je dejal.

Slovenija bi morala preostale načrtovane privatizacije po Bucsovem mnenju izvesti še pred postopnim obratom v denarni politiki Evropske centralne banke (ECB), ki se pričakuje nekje od druge polovice tega leta naprej.

Zadnje dni je bilo na Dunaju pogosto slišati ugibanja glede prihodnje smeri denarne politike, še posebej v evrskem območju. Čeprav bi zaostrovanje denarne politike lahko v negativnem scenariju dvignilo pribitke na državni dolg nekaterih članic, pa prinaša tudi priložnosti za regijo, kjer so države v zadnjih letih zelo izboljšale strukturo in vzdržnost svojega dolga.

Bucsa je izpostavil, da je tudi Slovenija v zadnjih mesecih z menjavami dolarskega dolga v evrskega občutno izboljšala vzdržnost svojega dolga in zmanjšala breme obresti.

Analize sicer ugotavljajo, da ob izboljšanju razmer pada interes za nove ukrepe, a glavno sporočilo državam je, da je zdaj v dobrih časih trenutek za ukrepanje. Konjunktura tako ne bi smela imeti uspavalnega učinka. "Dobro je največji sovražnik boljšega," je pripomnil Bucsa.

Vodilna ekonomistka pri Evropski investicijski banki Debora Revoltella pa ga je dopolnila: "Tako kot ne smemo zapraviti dobre krize, ne smemo zapraviti niti manevrskega prostora, ki nam ga daje konjunktura." Pri tem ni pomembno samo strukturno ukrepanje držav, ampak EU in njene članice veliko dela čaka tudi na evropski institucionalni ravni.

V Sloveniji so npr. po Bucsovem mnenju potrebne spremembe na trgu dela in v izobraževanju pa tudi nadaljnje investicije v infrastrukturo. Za višjo rast produktivnosti je treba podpirati tudi preobrazbo gospodarstva v dejavnosti z višjo dodano vrednostjo.

V svetu sicer analitiki kot glavna geopolitična in gospodarska tveganja vidijo dogajanje na Bližnjem vzhodu, morebitne nove sankcije za Rusijo in Severno Korejo, manj pa jih je te dni skrbelo ravnanje ZDA v mednarodni skupnosti in nadaljevanje prestrukturiranja kitajskega gospodarstva.

Forum Euromoney, ki se končuje danes, je združil finančnike in gospodarstvenike iz vse regije. Opaziti je bilo tudi več udeležencev iz Slovenije, med drugim prva moža DUTB in Mercatorja, Imreja Balogha in Tomislava Čizmića.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar