FinD - Novice - V stavko 24. januarja tudi farmacevti v javnih lekarnah
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

17.1.2018

V stavko 24. januarja tudi farmacevti v javnih lekarnah

Ljubljana, 17. januarja (STA) - Stavki sindikatov javnega sektorja se bodo 24. januarja pridružili tudi farmacevti v javnih lekarnah. Te bodo ta dan med 10. in 13. uro zaprte, razen dežurnih lekarn, je na današnji novinarski konferenci pojasnil predsednik Sindikata farmacevtov Slovenije Damir Domjan.

V tem času bodo tako zaprte vse lekarne razen tistih, ki na posameznih območjih, kjer delujejo javni zavodi, opravljajo dežurno službo. Izdajali bodo zdravila, predpisana na recept istega dne, in nujna zdravila. V lekarnah bo v tem času mogoče dobiti tudi zdravila, ki jih je sicer mogoče dobiti brez recepta, a so namenjena recimo zdravljenju bolečinskih ali vročinskih stanj. Ne bo pa mogoče dobiti na primer različnih kozmetičnih izdelkov oziroma vsega, kar ne sodi v opravljanje lekarniške javne službe, je pojasnil Domjan.

Med največjimi težavami lekarniških farmacevtov je izpostavil njihovo preobremenjenost in prenizke plače glede na izobrazbo, odgovornost in zahtevnost dela, ki ga opravljajo. Težava je tudi, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) lekarniški dejavnosti nameni premalo sredstev.

Če bi lekarne delale le s sredstvi, ki jih za lekarniško dejavnost nameni ZZZS, bi morale odpustiti več kot 500 farmacevtov, so opozorili v sindikatu. ZZZS namreč po Domjanovih besedah zagotavlja sredstva le za 629 zaposlenih farmacevtov, medtem ko jih je 514 plačanih iz prihodkov, ki jih lekarne ustvarijo na trgu. Kljub temu pa je zaposlenih še vedno premalo, so opozorili.

Kot je navedel, v Sloveniji en farmacevt letno v povprečju izda 27.000 receptov, medtem ko je v Evropi letno povprečje na farmacevta 14.000 receptov. Slovenija pa je bila leta 2016 na podlagi preskrbljenosti z magistri farmacije uvrščena na 17. mesto med 19 primerljivimi evropskimi državami. Če se želimo primerjati z EU, potrebujemo dodatno vsaj 679 farmacevtov, je opozoril Domjan.

Kot tretjo težavo pa je navedel prenizke plače farmacevtov. Poudaril je, da so odgovornosti farmacevta in zdravnika primerljive, saj so farmacevti nosilci lekarniške dejavnosti in so, podobno kot zdravniki, za pravilno svetovanje tudi kazensko odgovorni.

Po Domjanovih besedah je bilo ob vpeljavi novega plačnega sistema opredeljeno, da so farmacevti uvrščeni približno tri plačne razrede nižje kot zdravniki, a danes ta razlika presega deset plačnih razredov. Ob ohranitvi razmerja z zdravniki pričakujejo 37. izhodiščni plačni razred. Danes pa je po podatkih sindikata magister farmacije, ki začne delom s polnimi pooblastili, uvrščen v 32. plačni razred, kar mesečno pomeni 940 evrov neto.

Bolnišnični farmacevti se po besedah podpredsednika sindikata Aljaža Sočana ob tem soočajo tudi s težavami plačevanja specializacij. Država namreč plačuje le specializacije za nosilce zdravstvene dejavnosti, torej zdravnike, vse ostale specializacije, tudi za magistre farmacije, pa so na plečih delodajalcev, je pojasnil in dodal, da si želijo, da bi tudi njihove specializacije uredili in plačali na način, kot to velja za zdravnike.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar