FinD - Novice - Banka Slovenije optimistična glede razmer za rast slovenskega izvoza
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

17.1.2018

Banka Slovenije optimistična glede razmer za rast slovenskega izvoza

Ljubljana, 17. januarja (STA) - Razmere za rast slovenskega izvoza naj bi bile tudi letos zelo dobre, ocenjuje svet Banke Slovenije, ki napovedi utemeljuje z zvišanjem napovedi rasti v pomembnejših slovenskih trgovinskih partnericah. Tudi visoka rast slovenskega gospodarstva v lanskem tretjem četrtletju je bila v veliki meri posledica izkoriščanja konjunkture evrskega območja.

Prispevek izvoznega sektorja k rasti bruto domačega proizvoda se je povečal na najvišjo raven po letu 2010, a z bistveno višjega izhodišča kot po krizi leta 2009. Predelovalne dejavnosti so v tretjem četrtletju prihodke na trgih evrskega območja medletno povečale za skoraj 16 odstotkov, je v januarskem povzetku makroekonomskih gibanj zapisala Banka Slovenije.

"Izvoz je tako nadomestil upočasnitev rasti domače zasebne potrošnje in v še večji meri investicij. Rast investicij je bila presenetljivo nizka v primerjavi z gospodarsko rastjo, vendar je bila upočasnitev najverjetneje zgolj prehodna, saj so pogoji za investiranje izrazito ugodni," so pojasnili na Banki Slovenije.

Še posebej izstopa rekorden poslovni presežek podjetij, ki podjetjem še naprej omogoča financiranje investicij z lastnimi sredstvi. Tudi razmere na trgu dela s hitro rastjo zaposlovanja omogočajo hitrejšo rast zasebne potrošnje od realizirane v tretjem četrtletju. "Glede na anketne podatke o razpoloženju v gospodarstvu in novih naročilih konjunktura ne popušča," so izpostavili.

Čeprav se na trgu dela povečujejo strukturna neskladja in je rast povpraševanja po delu hitrejša od rasti ponudbe, ostaja razpoložljivost delovne sile večja kot v letih pregrevanja gospodarstva pred krizo. Rast zaposlovanja je tudi v lanskem tretjem četrtletju ostala visoka in je bila še dodatno okrepljena s tujimi delavci.

Podjetja so ponovno povpraševala predvsem po nižje kvalificirani delovni sili, prevladovalo pa je zaposlovanje v dejavnostih s podpovprečnimi plačami. Čeprav se je delež podjetij, ki se soočajo s pomanjkanjem delavcev, še povečal, je ponudba delovne sile za zdaj še večja kot pred krizo.

Kljub hitri rasti izvoza in tržnih deležev zadnjih nekaj let, ki odražajo izboljšano konkurenčnost slovenskih izvoznikov, pa analiza delovne intenzivnosti proizvodnje za izvoz kaže, da so izvozniki v proizvodnji le nekoliko povečali uporabo višje kvalificiranega dela in ohranili primerjalno prednost pred EU zlasti v panogah s srednje kvalificirano delovno silo.

Prav tako tudi analiza vpetosti Slovenije v globalne proizvodne verige nakazuje, da izrazita specializacija v predelovalnih dejavnostih z nižjim deležem dodane vrednosti v izvozu in uvrstitev v nižji del proizvodnih verig koncentrirata slovenski izvoz v delovno intenzivnih panogah.

Fiskalni položaj države se izboljšuje zaradi ugodnih cikličnih razmer in zmanjševanja plačil obresti na javni dolg. Rast odhodkov je lani ostala zmerna, predvsem zaradi nizkih državnih investicij kot posledice zelo šibkega črpanja evropskih sredstev. Na nizke investicije je vplivala tudi podaja stanovanj iz portfelja Družbe za upravljanje terjatev bank. "Kljub ugodnim napovedim gospodarskih gibanj in predvideni visoki rasti javnofinančnih prihodkov si mora vlada aktivno prizadevati za dosego načrtovanega presežka, saj se v zadnjem času močno krepijo različni pritiski za obsežnejši dvig izdatkov," je poudaril svet Banke Slovenije.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar