FinD - Novice - Obeti za banke in gospodarstva v srednji in vzhodni Evropi še naprej dobri
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

17.1.2018

Obeti za banke in gospodarstva v srednji in vzhodni Evropi še naprej dobri

Dunaj, 16. januarja (STA) - Obeti za bančni sektor in gospodarstva v državah srednje in vzhodne Evrope, med njimi v Sloveniji, ostajajo dobri, v analizi za regijo ugotavlja italijanska bančna skupina Unicredit. Posojilna rast se bo nadaljevala, kakovost bančnega portfelja pa še naprej izboljševala. A izzivi ostajajo. Med temi se omenjajo tudi nevarnosti populizma.

Po tistem, ko je bilo lansko leto za mnoge države gospodarstvo najboljše po 2010, se bo pozitivni trend z malenkost manjšo dinamiko nadaljeval tudi letos in v 2019, stopnje rasti pa naj bi po napovedih analitikov skupine večinoma ostale nad tremi odstotki in tako še vedno precej nad povprečjem razvitejših članic EU.

Če ne bo večjih geopolitičnih pretresov ali drugih zunanjih šokov, naj bi bilo tako 2018 mirno leto, bi pa lahko letošnji razvoj dogodkov pomembno tlakoval gibanja v prihodnjem obdobju, piše v analizi, ki so jo v Unicreditu danes predstavili na forumu Euromoney za srednjo in vzhodno Evropo na Dunaju.

Po lanski 4,7-odstotni rasti naj bi članice EU iz regije letos kot celota beležile štiriodstotno rast, prihodnje leto pa 3,4-odstotno.

Zunaj EU naj bi se rast v Srbiji z lani ocenjene 1,8-odstotne okrepila na nekaj nad triodstotno, v Rusiji naj bi se lansko okrevanje po recesiji nadaljevalo z malenkost nad enoodstotno krepitvijo BDP, turška rast pa se bo po lanskem skoraj sedemodstotnem odboju umirila na ravni okoli štirih odstotkov.

Za Slovenijo v Unicreditu lansko rast ocenjujejo na 4,5 odstotka, za letos in prihodnje leto pa napovedujejo umiritev na 3,5 in 3,0 odstotka.

Brezposelnost v Sloveniji bo še naprej upadala, inflacija naj bi ostala pod srednjeročnim ciljem Evropske centralne banke, ki je malenkost pod dvema odstotkoma, javni dolg se bo znižal, plačilnobilančni položaj države bo ostal ugoden.

Unicreditove ugotovitve in opozorila glede Slovenije so podobne drugim mednarodnim ustanovam, kot največji tveganji pa izpostavljajo odsotnost napredka pri privatizaciji v bančnem sektorju s poudarkom na prodaji NLB in neaktivnost pri strukturnih reformah v volilnem letu.

Za regijo kot celoto sicer strokovnjaki italijanske skupine vidijo več tveganj. Ob padanju brezposelnosti, počasni rasti produktivnosti in neusklajenosti med potrebami gospodarstva in izobraževalnim sistemom bi težave s pomanjkanjem ustrezne delovne sile lahko že letos začele bremeniti obete rasti. Slovenija pri tem ni izjema.

Ob posledičnih pritiskih na plače bi se lahko inflacijska pričakovanja okrepila, vse to pa bo centralne banke v tem delu Evrope postopno primoralo k ukrepanju.

Kot posebno tveganje v Unicreditu izpostavljajo nevarnosti obrata k populizmu v kar nekaj državah na območju. Na malo daljši rok bi lahko bile posledice vidne tako pri upravljanju z javnimi financami, manjši reformni angažiranosti in ob sporih nekaterih držav z Brusljem in zahodnimi članicami EU tudi v slabšem položaju v pogajanjih za naslednje večletno finančno obdobje EU.

Slovenija v tem poglavju posebej ni omenjena, so pa kot stranke s populističnimi vzgibi pred prihajajočimi volitvami omenjene SDS, DeSUS in Levica.

V luči omenjenih gospodarskih gibanj so obeti za bančni sektor v regiji za letos in prihodnje leto po mnenju Unicredita dobri, pri čemer so tveganja pri še vedno nizkih obrestnih merah in pri morebitni novi regulativi. Pozornost bo tudi zaradi tega še vedno treba posvečati nadzoru stroškov.

Posojilna rast se bo nadaljevala, pri čemer se bo v državah, kot so Češka, Romunija in Slovaška, kjer je bila do zdaj višja, nekoliko umirila, medtem ko naj bi se v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji okrepila.

Še naprej naj bi se izboljševala tudi kakovost portfelja v bankah, pri čemer bo dinamika nadaljnjega upada deleža slabih posojil počasnejša. Tudi v Sloveniji se bo po izrazitem padcu, ki je sledila bančni sanaciji, umirila.

Dobičkonosnost bank v regiji bo po napovedih še naprej ostala nad ravnmi v državah zahodne Evrope, predstavlja pa srednje in vzhodna Evropa z razvito IKT infrastrukturo, razširjenostjo interneta in mobilne telefonije ter s postopnim približevanjem zahodu pri življenjskem standardu priložnost za inovativne digitalne storitve in diverzifikacijo upravljanja s premoženjem.

Slovenija sicer po uporabi spletnega bančništva po Unicreditovi analizi nekoliko zaostaja za Češko, Slovaško, Hrvaško in Madžarsko.

"Naslov naše bančne študije, Odporna rast in priložnosti, po našem mnenju najbolje izraža trenutne razmere v regiji," je povedal prvi mož skupine za srednjo in vzhodno Evropo Carlo Vivaldi.

Regija po njegovih besedah tako predstavlja vse pomembnejši motor rasti za Unicredit, ki je vodilna mednarodna skupina v tem delu stare cekine. V regiji ima 1000 poslovalnic v 11 državah, ki ustvarijo okoli četrtino prihodkov skupine ter pomemben del dobička. V Sloveniji deluje Unicredit banka Slovenija.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar