FinD - Novice - Vzpostavljena koordinacija za čim hitrejšo sanacijo gozdov
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

16.1.2018

Vzpostavljena koordinacija za čim hitrejšo sanacijo gozdov

Bled, 15. januarja (STA) - Svet za gozdno-lesno verigo je na današnji seji, ki je potekala v prostorih Lipa Bled, posebno pozornost namenil trenutnemu stanju v slovenskih gozdovih. Sklenil je, da bo začela delovati posebna koordinacijska skupina, ki bo skrbela za rešitev morebitnih zastojev pri poteku sanacije v gozdovih in zagotavljanje potrebnih sredstev.

Kot jo po seji povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, se zavedajo, da jih, zlasti naslednjih 100 dni, čaka zelo trdo delo. Veseli ga, da so se začeli kazati rezultati borbe proti lubadarju. Vendar pa je decembrski vetrolom povzročil nove težave, saj je po trenutni oceni poškodoval okoli dva milijona kubičnih metrov drevja. Sedaj pa je treba čim več podrtega drevja pred razširitvijo podlubnikov odstraniti iz gozdov.

Na seji so se dogovorili, da takoj v torek začne delovati posebna koordinacija s predstavniki strokovnjakov, operative in ministrstva, prek katere bodo reševali ozka grla in konkretne težave, da bo delo potekalo čim hitreje in čim bolj nemoteno.

Kot je zagotovil minister, bo država zagotovila kakršnekoli potrebne dodatne resurse. "Ključno je, da se sedaj v 100 dneh čim več naredi in čim več poškodovanih dreves pripelje iz gozda," je izpostavil in dodal, da bodo na državi storili vse, za kar jim bodo strokovnjaki in operativci povedali, da je potrebno.

Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem je pojasnil, da podatke o škodi zaradi vetroloma še pridobivajo in naj bi jih predvidoma dokončno zbrali in oddali ta teden. Prav tako bodo do konca sestavili sanacijski načrt, ne le na področju sanacije posledic ujme, temveč tudi obnove gozdov.

Razveseljivo je, da so odprte skoraj že vse gozdne ceste, je povedal Oražem, ki bi si želel tudi bolj ugodnih razmer za delo v gozdu. Tla namreč niso zmrznjena, kar povzroča slabo nosilnost ali večje poškodbe. Je pa delo v zasebnih gozdovih dobro steklo, v državnih pa je zaradi predpisov prej potreben izbor izvajalcev.

Kot je izpostavil, so ujme poškodovale gozdove tudi drugod po Evropi. Tako je denimo na Češkem padlo okoli 15 milijonov kubičnih metrov dreves. Zato se na trgu EU bije boj za strojne zmogljivosti za sečnjo. Gre za mobilne skupine, ki delajo po vseh Evropi, kjer se pojavijo potrebe, in so za spravilo lesa primerno usposobljene in opremljene.

Te bi bilo dobro čim prej angažirati tudi v Sloveniji, meni Oražem. Zmogljivosti za spravilo lesa sicer tudi v Sloveniji so, vendar pa bi bilo iluzorno pričakovati, da bi se vse naredilo na roke, saj je to prenevarno in prepočasi, je opozoril Oražem. Zato bi se bilo smiselno poslužiti specializiranih ekip. Hkrati je apeliral na lastnike gozdov, naj se sami lotijo spravila le, če so za to usposobljeni in opremljeni, sicer naj delo zaupajo usposobljenim podjetjem.

"Čez 100 dni računamo, da bodo prišli na plan podlubniki, ki prinesejo razvrednotenje hlodovine in lastniku od 15 do 20 evrov nižji dobiček pri kubičnem metru lesa," je pojasnil Oražem in dodal, da sečnja in spravilno povprečno staneta 20 evrov na kubični meter, zato s pravočasno sečnjo lastnik pokrije te stroške že s potencialno znižano vrednostjo.

Oražem je vesel, da minister razume potrebe gozdarjev in jim daje na razpolago, kar je potrebno. Mirnega gozdarstva je namreč, kot kaže konec, saj vreme ob klimatskih spremembah kaže svoje zobe. Ob poškodbah gozda pa je najbolj pomembno, da se obvladuje razraščanje škodljivcev, je prepričan minister.

Medtem ko se je pred kratkim letno v Sloveniji sekalo od tri do štiri milijone kubičnih metrov drevja, ta številka zdaj znaša od pet do šest milijonov. To predstavlja potencial za slovensko lesno industrijo, ki zadnja leta beleži veliko, celo 15-odstotno rast, morda tudi zato, ker je v zadnjih letih na voljo več lesa po nižji ceni.

Kot je poudaril predsednik Sveta za gozdno-lesno verigo Franc Pohleven, si prizadevajo, da se vzpostavi celoten sistem od gozda do žag in končne predelave lesa ter se tako gozdarstvo in lesarstvo povežeta.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar