FinD - Novice - Na specializiranem tožilstvu okrog 90 odprtih zadev bančne kriminalitete
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

15.1.2018

Na specializiranem tožilstvu okrog 90 odprtih zadev bančne kriminalitete

Ljubljana, 15. januarja (STA) - Specializirano državno tožilstvo, ki se ukvarja z najzahtevnejšimi oblikami kriminalitete, trenutno obravnava okoli 90 odprtih zadev bančne kriminalitete. Po prvi pravnomočni sodbi za bančno kriminaliteto imajo polne roke dela, med drugim čakajo na konec nekaj sojenj, v fazi po vložitvi obtožnega predloga pa je 11 zadev.

Po podatkih specializiranega tožilstva je v fazi preiskave trenutno 21 zadev, v katerih je 87 obdolženih fizičnih in pravnih oseb, od tega zoper 65 takih, ki so bili v času storitve očitanih kaznivih dejanj zaposleni v bankah. Skupna škoda oz. premoženjska korist glede na očitke iz zahtev za preiskavo znaša 194,643 milijona evrov.

Od teh 21 zadev, ki so v fazi preiskave, se jih osem nahaja v fazi po vložitvi zahteve za preiskavo, v treh zadevah je izdan tudi že sklep o uvedbi preiskave, v 10 primerih pa je sklep o uvedbi preiskave postal že pravnomočen. Tožilstvo v teh primerih išče dokaze za kazniva dejanja zlorabe položaja.

V fazi po vložitvi obtožnega akta pa je trenutno 11 zadev zoper skupno 48 oseb, od tega je 25 oseb bančnikov. Skupna škoda oz. premoženjska korist glede na očitke iz obtožnih aktov znaša 104,955 milijona evrov. Tudi pri teh gre predvsem za kazniva dejanja zlorabe položaja. Poleg navedenega pa je še nekaj manj kot 50 zadev v fazi predkazenskega postopka, so pojasnili na specializiranem državnem tožilstvu.

Preiskave bančne kriminalitete v največji slovenski banki

Veliko pozornosti tožilci posvečajo tudi preiskavi sumov bančne kriminalitete v NLB, saj je od 21 zadev, ki so v fazi preiskave, kar devet povezanih z NLB. V teh primerih je skupno 38 obdolženih, od tega 32 takih, ki so bili v času storitve očitanih kaznivih dejanj zaposleni znotraj bančnega sektorja.

Skupna škoda oz. premoženjska korist glede na očitke iz zahtev za preiskave po podatkih tožilstva znaša nekaj manj kot 86 milijonov evrov. Od navedenih devetih zadev, ki so v fazi preiskave, se štiri nahajajo v fazi po vložitvi zahteve za preiskavo, v petih zadevah pa je izdan tudi sklep o uvedbi preiskave, ki je že postal pravnomočen.

Specializirano državno tožilstvo je glede sumov bančne kriminalitete v NLB vložilo obtožne akte v treh zadevah, v katerih je obtoženih devet ljudi, od tega pet bančnikov. Skupna škoda očitanih kaznivih dejanj znaša več kot 23 milijonov evrov.

Prvi uspehi specializiranega tožilstva pri pregonu bančne kriminalitete

Ob začetku leta je odmevala prva pravnomočna obsodba bančnikov v Sloveniji. Višje sodišče v Ljubljani je potrdilo obsodilno sodbo prvostopenjskega sodišča za nekdanja vodilna v Factor banki Borisa Pesjaka in Dušana Valenčiča zaradi zlorabe položaja in oškodovanja banke. Njuni pritožbi na izrečeno zaporno kazen na leto in tri mesece ter denarno kazen za Pesjaka je namreč zavrnilo. Sodba je s tem postala pravnomočna in izvršljiva.

Konec lanskega leta pa je nekdanja vodilna v Factor banki Mojca Lampret Kričej na ljubljanskem okrožnem sodišču priznala krivdo za očitano dejanje zlorabe položaja. Izrečena ji je bila pogojna obsodba tri leta zapora s preizkusno dobo petih let, sodišče ji je izreklo tudi stransko denarno kazen, odvzeta pa ji je bila tudi protipravna premoženjska korist v višini 23.000 evrov. Obsodba je prav tako že pravnomočna, so izpostavili na tožilstvu.

V tem primeru so med obtoženimi tudi nekdanji vodilni v banki Boris Pesjak, Ciril Dragonja, Boris Milevoj in Boris Miklavčič, ki pa krivde niso priznali, zato se bo zanje sojenje nadaljevalo z glavno obravnavo.

Specializirano tožilstvo pa čaka, če bo pravnomočna postala še druga sodba za bančno kriminaliteto v Sloveniji. Okrožno sodišče v Ljubljani je nekdanjega vodjo gorenjske podružnice NLB Dušana Šuštarja obsodilo na štiriletno zaporno kazen, ker je leta 2008 po mnenju tožilstva zavedel takratne vodilne v NLB ob odobritvi dveh posojil v vrednosti 2,75 milijona evrov.

Nekaj sojenj zaradi bančne kriminalitete še poteka

Ob tem je specializirano državno tožilstvo izpostavilo nekaj postopkov, v katerih sojenje še poteka. Na ljubljanskem okrožnem sodišču še poteka sojenje zaradi obtožbe o oškodovanju Hypo Alpe Adria bank, v katerem sodijo nekdanjemu direktorju Hypo Alpe Adria Consultance Andreju Oblaku. V tej zadevi pa je bil že končan postopek zoper lastnika Kranjske investicijske družbe Jožeta Anderliča, ki mu je sodišče po priznanju krivde prisodilo leto in pol pogojne kazni in povrnitev 800.000 evrov protipravne premoženjske koristi.

V Ljubljani poteka še eno sojenje, ki se vrti okrog Hypo Alpe Adria bank, v tej zadevi pa je krivdo ob začetku sojenja priznala nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak. S tožilstvom je v zameno za priznanje sklenila dogovor o letu in pol pogojne zaporne kazni s poskusno dobo petih let.

Nadaljuje se tudi ponovljeno sojenje nekdanjim vodilnim v NLB - nekdanjemu predsednike uprave Drašku Veselinoviču ter nekdanjima članoma uprave Mateju Naratu in Miranu Vičiču, potem ko je višje sodišče razveljavilo prvostopenjsko oprostilno sodbo. Gre za primer domnevno spornega financiranja nakupa hiše Simone Dimic. Ponovno bo moralo steči tudi sojenje nekdanjemu vodji mariborske enote Probanke Borutu Bizjaku, saj so višji sodniki presodili, da na prvostopenjskem sojenju ni bilo z gotovostjo dokazano, da je bančnik storil poslovno goljufijo.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar